Po 67. členu ZPIZ-1 pravico do invalidske pokojnine pridobi zavarovanec, pri katerem je nastala invalidnost I. kategorije; zavarovanec pri katerem je nastala invalidnost II. kategorije in ni zmožen za drugo ustrezno delo brez poklicne rehabilitacije, le-ta pa mu ni zagotovljena, ker je star nad 50 let; in zavarovanec pri katerem je nastala invalidnost II. ali III. kategorije, ki mu ni zagotovljena ustrezna zaposlitev oziroma prerazporeditev, ker je dopolnil 63 let starosti (moški) oziroma 61 let starosti (ženska). Tožnik ne izpolnjuje pogojev za pridobitev pravice do invalidske pokojnine. Pri tožniku ni bilo mogoče ugotoviti invalidnosti I. kategorije in tudi ne invalidnosti II. kategorije s pravico do poklicne rehabilitacije, kot invalid III. kategorije invalidnosti pa še ni dopolnil 63 let.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-2, 111/1-3. ZDCOPMD člen 3, 3/1, 3/1-1, 4, 4/1, 5, 5/1. Uredba (ES) št. 561/2006 člen 4, 4/1, 6.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičen izostanek z dela – obveščanje delodajalca - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - mobilni delavci - delovni čas
Tožnik je imel sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto voznika tovornega vozila v mednarodnem prometu. Tožena stranka je spoštovala predpisane omejitve glede obsega delovnega časa in trajanja počitka. Tožniku je bilo delo (prevoz blaga v tujo državo) odrejeno, tožnik pa je opravo tega dela zavestno in hote odklonil. S tem je naklepno huje kršil svoje delovnopravne obveznosti, kar je utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR.
ZFPPIPP člen 172, 172, 172-3, 172-4. ZPP člen 5, 80, 339, 339/2, 339/2-8.
ugovor proti vodenju postopka prisilne poravnave – dokazovanje razlogov za ugovor – pravica do izjave – možnost obravnavanja pred sodiščem – prenehanje obstoja pravne osebe
Pravici stranke, da se v postopku izjavi, ustreza obveznost sodišča, da vse navedbe stranke vzame na znanje, da oceni njihovo dopustnost in relevantnost ter se do tistih navedb, ki so dopustne in bistvenega pomena za odločitev, v obrazložitvi tudi opredeli. Z opustitvijo te dolžnosti je kršena pravica stranke do izjave.
Za dokazovanje utemeljenosti ugovornih razlogov iz 3. in 4. točke 172. čl. ZFPPIPP ni vedno potrebno imenovati izvedenca finančne ali kakšne druge stroke. Ocena več kot 50 % stopnje verjetnosti je pravni standard, pri zapolnjevanju katerega sodišče ni vezano na nobena dokazna pravila, tudi na oceno izvedenca ne, pač pa na načelo proste dokazne ocene. Ugovorne navedbe je mogoče izkazati ali ovreči tudi z drugimi dokazi, ki jih je predlagal pritožnik in tudi sam dolžnik v ugovornem postopku na prvi stopnji, kot je npr. zaslišanje revizorja in pooblaščenega ocenjevalca podjetij.
Ker je upnica z izbrisom iz registra zaradi zaključka stečajnega postopka prenehala obstajati potem, ko je že vložila pritožbo, je odpadla procesna predpostavka za odločanje o vloženi pritožbi zoper izpodbijani sklep.
V skladu z določbo tretjega odstavka 643. člena OZ bi morala tožeča stranka, ko je ugotovila, da dogovorjeno plačilo na podlagi izračuna ne zadošča, ker se je med delom izkazalo, da je prekoračitev neogibna, o tem obvestiti naročnika (kar je tudi storila), vendar bi morala svoje delo opraviti do konca, ne pa enostransko odstopiti od izvedbe. Šele v primeru, da bi delo izvedla v celoti, bi bila upravičena na podlagi citirane določbe OZ od tožene stranke zahtevati višje plačilo.
IZVRŠILNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0066152
ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-12, 56a.
ugovor novega dolžnika - izvršilni naslov – zamudne obresti – nerazdelna obveznost – sodna taksa – fikcija vročitve
Zamudne obresti v izrekih izvršilnih naslovov so že po naravi stvari praviloma določene zgolj opisno. Odločitev o njih je dovolj določena, če so opredeljene v treh pogledih: od katerega zneska glavnice tečejo, od kdaj do kdaj tečejo in po kakšni obrestni meri tečejo. V primerih, v katerih je v izvršilnem naslovu zapisano, da je dolžnik dolžan plačati zakonske zamudne obresti do plačila, je potrebno to določbo upoštevati tako, da višino obresti nominalno ugotovi v izvršilnem postopku z razlago sodišče.
Potem ko je toženka ugovarjala obstoju tožnikove posesti poslovnega prostora z navedbo, da je bil gostinski lokal, ki je opravljal dejavnost v spornem poslovnem prostoru, od 22. 12. 2012 zaprt, bi moral tožnik natančneje navesti, na kakšen način je v obdobju pred zatrjevano ugotovitvijo motenja 23. 3. 2013 izvrševal posest, pa tega kljub opozorilu sodišča ni storil.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0072213
URS člen 22. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
pravica do izjave - pravica do enakega varstva pravic – dolžnost opredelitve sodišča do relevantnih navedb stranke – trditveno breme - prevalitev trditvenega bremena – spor majhne vrednosti – ključ delitve stroškov – podpisi – pogodba o upravljanju
Za zagotovitev ustavne pravice do poštenega sojenja kot tudi za zagotovitev zaupanja v sodstvo je velikega pomena, da stranka, tudi če sodišče njenemu zahtevku ne ugodi, spozna, da se je z njenimi argumenti seznanilo in jih obravnavalo ter jih torej ni prezrlo.
Tožnik uveljavlja zmoto o učinku sodne poravnave oziroma o pravnih posledicah, ki pa nastanejo neodvisno od volje strank, že po samem zakonu. Takšna pravna zmota ni upoštevna.
ZDR člen 7, 72, 88, 88/1, 88/1-2. ZDR-1 člen 73, 73/1, 74, 74/3. ZZ člen 1, 1/2, 31, 31/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – razlog nesposobnosti - vodilni delavec- poslovodna oseba - zavod - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi
Tožnica (direktorica zavoda) je imela status poslovodne osebe, zato zanjo ni mogoče uporabiti nove določbe 74. člena ZDR-1, ki ureja položaj vodilnih delavcev in nima pravic, ki delavcem pripadajo na podlagi določb ZDR-1, ki veljajo za odpoved iz poslovnega razloga.
Sodišče prve stopnje je nepravilno presodilo, da tožena stranka tožnici ni bila dolžna ponuditi pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto pomočnika direktorja. Ugotovilo je, da to delovno mesto v času tožničinega mandata ni bilo zasedeno in da je bilo predvideno v Programu dela in finančnem načrtu za sporno leto. Preuranjeno je zaključilo, da tožena stranka zaposlitve na delovnem mestu pomočnika direktorja ni potrebovala, saj ni izvedlo predlaganih dokazov, na podlagi katerih bi lahko presojalo potrebnost zaposlitve pomočnika direktorja pri toženi stranki.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – DELOVNO PRAVO
VSL0006674
OZ člen 10, 131, 131/1, 965. ZVZD člen 5.
povzročitev škode – odškodninska odgovornost delodajalca – krivdna odgovornost – nedopustno ravnanje – prepoved povzročanja škode – poškodba pri delu – zagotovitev varnih delovnih razmer – padec po stopnicah – neustreznost stopničaste konstrukcije – lastna pravica oškodovanca in direktna tožba
Sodišče prve stopnje je utemeljeno zaključilo, da je zavarovanec toženke s tem, ko tožniku ni zagotovil ustreznih stopnic oz. podesta, ki bi mu zagotavljal varen dostop in sestop po stopnicah, opustil dolžno ravnanje, ki je potrebno za zagotovitev varnosti in zdravja delavca pri delu.
pogodbena cena - tržna cena - prosto urejanje obligacijskih razmerij - neupravičena obogatitev - odsotnost pravne podlage
Ni pravilno uporabiti določb o neupravičeni obogatitvi, če se naknadno ugotovi, da je bila pogodbeno dogovorjena cena višja od tiste, ki jo je za nazaj kot tržno ceno navedel izvedenec. Velja namreč načelo svobodnega urejanja obligacijskih razmerij (zgolj) s to omejitvijo, da ta ne smejo nasprotovati zakonu in morali.
Tudi po naravi stvari predloga za izničenje sklepov etažnih lastnikov ni mogoče obravnavati v nepravdnem postopku, saj gre za spor o veljavnosti pravnih poslov. V tem primeru pa prideta v poštev bodisi oblikovalni zahtevek na razveljavitev bodisi ugotovitveni zahtevek na ugotovitev ničnosti predmetnih pravnih poslov, ki se morata obravnavati po pravilih pravdnega postopka.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – razlog nesposobnosti - rok za podajo odpovedi
Tožnik je imel podpisano pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto reševalec iz vode II, za katerega ni izpolnjeval zakonskih pogojev (ni pridobil ustrezne licence). Tožena stranka mu je dala možnost, da izpit naknadno opravi in pridobi licenco. Ker tožnik ni opravil izpita, predvidenega za reševalca iz vode, mu je tožena stranka odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti. ZDR v šestem odstavku 88. člena določa, da mora delodajalec podati odpoved iz razloga nesposobnosti najkasneje v šestih mesecih od nastanka utemeljenega razloga. Tožena stranka je ta rok zamudila, zato je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti nezakonita.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0072290
OZ člen 131, 131/2.
povzročitev škode – objektivna odškodninska odgovornost – nevarna dejavnost – nevarna stvar – narava kot nevarna stvar – adekvatna vzročna zveza – povečana škodna nevarnost
Narava (zemeljska površina skupaj z vsemi sestavinami), četudi iz nje izvira še tako velika škodna nevarnost za okolico (denimo prepadi ipd.), ni stvar, ki bi bila nevarna, niti v primeru parcele (nepremičnine kot prostorsko odmerjenega dela zemeljske površine). Nevarna stvar ni niti razgledna točka (del narave) ne glede na to, ali gre za urejen prostor ali ne, tudi če je ta nad prepadom ali v njegovi bližini. Lahko pa postane nevarna stvar v posebnih (naravnih) okoliščinah v povezavi z dejavnostjo, povezano s tako (nevarno) razgledno točko, ko povečano nevarnost predstavlja delovanje več dejavnikov skupaj (vabilo obiskovalcem turističnega centra (in hotela) na razgledno točko, pot do razgledne točke, ki ni ustrezno zavarovana, zasneženost in gibanje po nepremičninah, ob katerih se nahaja prepad, kar vse skupaj izpostavlja obiskovalce povečani nevarnosti). A v takem primeru za povečano škodno nevarnost ne odgovarja lastnik nepremičnine. Ni namreč adekvatne vzročne povezave med povečano nevarnostjo in lastništvom nepremičnin, škodno nevarnost povzroči delovanje več dejavnikov (aktivni posegi v naravno danost, kot denimo vabilo na razgledno točko, izdelava poti do nje (brez ustreznega varovanja) ipd.). Za povečano škodno nevarnost je v takem primeru odgovoren tisti, ki se z dejavnostjo (z aktivnim ravnanjem) ukvarja (jo opravlja) oziroma je nevarnost povzročil.
Za konkretno stroškovno odločitev je ključna ugotovitev, da je do spornega odškodninskega razmerja med pravdnima strankama oziroma do tožnikove škode prišlo zaradi ravnanja obeh pravdnih strank – fizičnega spopada med tožnikom in tožencem, ki je tožnika poškodoval v prekoračenem silobranu. Že okoliščina, da sta sporno razmerje povzročili obe pravdni stranki, utemeljuje odločitev, da vsaka krije svoje stroške pravdnega postopka.
IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – STATUSNO PRAVO
VSL0069088
ZPP člen 343, 343/4. ZGD-1 člen 3, 3/6, 667. ZIZ člen 2, 2/1, 24, 24/4.
samostojni podjetnik – statusno preoblikovanje podjetnika – prenos podjetja na kapitalsko družbo – prehod terjatve ali obveznosti – vstop v postopek – univerzalno pravno nasledstvo – procesna legitimacija – nedovoljena pritožba
S prenosom podjetja samostojnega podjetnika na kapitalsko družbo ta kot univerzalni pravni naslednik sicer vstopi v vsa pravna razmerja v zvezi s prenesenim podjetjem podjetnika in gre za nasledstvo tako v materialnem kot v procesnem smislu. Vendar pa to ne pomeni, da zaradi pravnega nasledstva kapitalske družbe fizična oseba preneha biti stranka izvršilnega postopka in da lahko kapitalska družba sama, brez upnikove razširitve predloga, vstopi v postopek namesto fizične osebe.
ZIZ ne predvideva, da bi lahko v postopek namesto prvotnega sam vstopil nov dolžnik, ne glede na univerzalno pravno nasledstvo. Ker po izbrisu samostojnega podjetnika iz sodnega registra zaradi prenosa podjetja na novoustanovljeno kapitalsko družbo fizična oseba še nadalje obstaja, je na strani upnika, ali bo (poleg ali namesto nje) predlagal vstop novonastale kapitalske družbe.
Sodišče prve stopnje je zavzelo napačno stališče, da izjave tožnika (da se odpoveduje pravici do regresa za letni dopust, ker mu toženec plačuje štirikrat letno potovanje domov in osnovne življenjske potrebščine ter skrbi za njegov višji življenjski standard za delo na terenu) ni mogoče upoštevati pri regresu za letni dopust za leto 2008 in 2009, ki sta v času izjave že zapadla. Sodišče prve stopnje je svoje stališče utemeljilo s tem, da se izjava ne nanaša na pobot s toženčevimi terjatvami stanarine in tekočih stroškov stanovanja, kar je materialnopravno zmotno. Dejstvo je, da je tožnik svoje terjatve regresa za letni dopust (in odpravnino) pobotal s terjatvami toženca. Na katere toženčeve terjatve se tožnikova pobotna izjava nanaša, ni odločilno. Tudi sicer ni sporno, da je bil tožniku regres za letni dopust poravnan s plačanimi najemninami s strani toženca, česar sodišče prve stopnje ni upoštevalo.
spor majhne vrednosti – nesporno dejansko stanje – izvedba naroka – izdaja računa – pravica do plačila
Sklep o razpisu glavne obravnave je sklep procesnega vodstva (nanaša se na vodstvo pravde). Na takšne sklepe sodišče ni vezano in jih lahko, če to nalagajo procesni razlogi, kadarkoli spremeni. S tem, ko je sodišče prve stopnje narok najprej razpisalo, kasneje pa ga ni izvedlo, določb pravdnega postopka ni kršilo.
Samo dejstvo, da tožeča stranka ni v pogodbeno določenem roku zahtevala plačila obratovalnih stroškov, še ne pomeni, da je to pravico izgubila.
V smislu temeljnega načela prepovedi zlorabe pravic je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da tožeča stranka pri izterjavi terjatve do dolžnika na način, da je sama povzročila ustavitev postopka, ki je tekel zoper dolžnika, svojih pravic iz obligacijskega razmerja s toženo stranko ni izvrševala v skladu z njegovim namenom. V konkretnem primeru je izvrševala svoje pravice le z namenom dobiti vrnjeno vrednost odkupljene terjatve z dogovorjenimi pripadki, kot v primeru posojila.