OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – PRAVO EVROPSKE UNIJE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065190
Direktiva 2000/26/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. maja 2000 o približevanju zakonodaje držav članic o zavarovanju avtomobilske odgovornosti, ki spreminja Direktivi Sveta 73/239/EGS in 88/357/EGS (Četrta direktiva o zavarovanju avtomobilske odgovornosti). ZOZP člen 42j, 42j/3, 42j/3-1.
obvezno zavarovanje v prometu – pasivna legitimacija Slovenskega zavarovalnega združenja – odškodninski urad – predpravdni odškodninski zahtevek – razlaga direktive – predhodna odločba Sodišča Evropske unije
Določbo 1. točke 6. člena direktive 2000/26/ES, prenesene v 42.j člen ZOZP, je treba razlagati tako, da lahko oškodovanec pod pogoji, navedenimi v tej določbi, zahteva povračilo škode od odškodninskega organa. Pred pravdo mora odškodninski zahtevek nasloviti na ta organ. Če odškodninski organ njegovemu zahtevku ne ugodi, lahko s tožbo od njega zahteva povrnitev škode.
spor majhne vrednosti – nesporno dejansko stanje – izvedba naroka – izdaja računa – pravica do plačila
Sklep o razpisu glavne obravnave je sklep procesnega vodstva (nanaša se na vodstvo pravde). Na takšne sklepe sodišče ni vezano in jih lahko, če to nalagajo procesni razlogi, kadarkoli spremeni. S tem, ko je sodišče prve stopnje narok najprej razpisalo, kasneje pa ga ni izvedlo, določb pravdnega postopka ni kršilo.
Samo dejstvo, da tožeča stranka ni v pogodbeno določenem roku zahtevala plačila obratovalnih stroškov, še ne pomeni, da je to pravico izgubila.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - ZDRAVSTVENO VARSTVO - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VSL0081805
ZZVZZ člen 28, 29, 29/2. ZDR člen 137, 137/3, 137/9. ZPP člen 13.
predhodno vprašanje - sodba delovnega sodišča - ugotovitveni učinek - materialna pravnomočnost - refundacija nadomestila plače - nezmožnost za delo - odpoved pogodbe o zaposlitvi - premoženjski spor
Sodišče mora upoštevati pravnomočno odločbo o prejudicialnem razmerju in o tem vprašanju ne sme niti ponovno niti drugače odločiti (res iudicata pro veritate accipitur - kar je ugotovljeno s pravnomočno sodbo, se šteje za resnično). Ugotovitveni učinek je bistvo materialne pravnomočnosti, ki pomeni, da odločba avtoritativno in dokončno odloča, kar je v konkretnem primeru prav.
Pri uveljavljanju zahtevkov delodajalcev za povrnitev izplačanih nadomestil (refundacijo) gre za premoženjski spor o plačilu navedenih zneskov. Zaradi izdanih odločb se narava zahtevka (in spora) zato ni spremenila (saj z njimi ni bilo odločeno o pravici do in iz zdravstvenega zavarovanja).
Presoja, ali je stvar nevarna, mora biti abstraktna. Predmet presoje je (ne)varnost stvari v stanju in obliki, v kateri se uporablja. V takem stanju električna vtičnica ni nevarna stvar.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 48, 48/1, 48/1-3, 51, 51/1, 51/1-2.
dokazovanje - izvedenec - nagrada izvedenca - pisni izvid in mnenje - dopolnitev izvedenskega mnenja
Za dopolnitev
izvedenskega
mnenja gre takrat, ko izvedenec izdela dopolnilni izvid in mnenje oziroma cenitev na podlagi dodatnih vprašanj za pridobitev odgovorov, ki jih sodišče v postopku še ni terjalo.
dovoljenost pritožbe – pritožba vložena po prokuristu – postulacijska sposobnost – kršitev pravil postopka o sporih majhne vrednosti – izvedba naroka – izdaja sodbe s skrajšano obrazložitvijo – pomen nepopolnega sklepa o izvršbi v pravdi
Prokurist ni zakoniti zastopnik družbe, ampak je njen pooblaščenec. Tako tudi zanj velja določba 3. odstavka 87. člena ZPP. Prokuristka tožene stranke v postopku ni nikoli zatrjevala (še manj pa izkazala), da navedeni pogoj izpolnjuje (torej, da je opravila pravniški državni izpit). Njena pritožba zato ni dovoljena.
Sodišče je ravnalo napačno, ko je izdalo sodbo s polno obrazložitvijo, ne da bi pred tem izdalo sodbo s skrajšano obrazložitvijo. S tem je kršilo pravilo iz 496. člena ZPP. Takšna kršitev pomeni relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka.
Predmet odločanja v pravdnem postopku ni več presoja, ali je neka listina verodostojna listina ali ne.
ZIZ člen 64, 64/1, 65, 65/3. SPZ člen 10, 40, 49. ZZK-1 člen 8.
tožba na nedopustnost izvršbe – pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s pravnim poslom – zaznamba izvršbe – zastavna pravica na nepremičnini – hipoteka – načelo zaupanja v zemljiško knjigo – načelo publicitete – lastninska pravica v pričakovanju – začetek učinkovanja prenosa lastninske pravice – dobra vera – pomen vknjižbe lastninske pravice v zemljiško knjigo
Prednost pred nevknjiženim lastnikom ima le tisti upnik, ki je hipoteko dobil na pravnoposlovni podlagi in je pošteno zaupal v zemljiškoknjižno stanje.
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – LASTNINJENJE
VSL0006675
OZ člen 3, 5, 86, 440. ZLNDL člen 2.
pridobitev lastninske pravice – priposestvovanje – neveljavnost pogodb – ničnost – kršitev moralnih pravil – dvakratna prodaja nepremičnine – prenos pravice uporabe
Res je glede zemljišč, ki so bila nacionalizirana in na katerih je odtlej obstojala pravica uporabe, obstojala določena prepoved prometa, a ta ni bila absolutna, saj je bil promet le omejen, ne pa prepovedan. Zato ni mogoče že na načelni ravni izključiti veljavnosti pogodb, katerih predmet je bil prenos pravice uporabe. Pri presoji veljavnosti takih pravnih poslov je potrebno presoditi, ali je šlo za kršitev majhnega pomena.
Ponovna prodaja nepremičnine, ki jo je lastnik prodal in dejansko izročil prvemu kupcu, pomeni kršitev moralnih norm, zato utemeljuje zahtevek za ugotovitev ničnosti zavezovalnega pravnega posla zoper nedobrovernega (vknjiženega) drugega kupca. Odsvojitelj je namreč že s prvim razpolaganjem izčrpal svoja razpolagalna upravičenja, drugi pridobitelj pa je za prvo razpolaganje vedel ali bi lahko vedel.
ZFPPIPP člen 301, 301/2. ZPP člen 207, 207/2, 339, 339/1.
prekinitev postopka zaradi pravnih posledic začetka stečajnega postopka – sklep o preizkusu terjatev – umik tožbe takoj po izdaji sklepa – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – pravdni stroški
Iz javno dostopnih podatkov izhaja, da je bil dne 13. 5. 2014 objavljen končni seznam preizkušenih terjatev in sklep o preizkusu terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic. Sodišče prve stopnje pa je tožbo zavrglo že 5. 5. 2014, torej v času, ko je bil pravdni postopek še prekinjen. Sodišče prve stopnje je tako kršilo določbo 2. odstavka 207. člena ZPP, saj dokler traja prekinitev postopka, sodišče ne more opravljati nobenih pravdnih dejanj in tudi ne zavreči tožbe.
Dopolnilni sklep je samostojen sklep o delu zahtevka in se njegova vsebina lahko izpodbija le s pritožbo, vloženo zoper ta sklep, ne pa s pritožbo zoper sklep, ki odločitve o delu zahtevka ni vseboval. Pravnomočen postane le izrek sklepa, ne pa tudi njegova obrazložitev.
ZNP člen 37, 126. ZPP člen 87, 87/3, 89, 89/2, 336, 343.
postopek za delitev stvari v solastnini – stroški postopka – pooblastilo za pritožbo – zastopanje pred višjim sodiščem – pooblaščenec – nepopolna pritožba – vračanje nepopolnih vlog v dopolnitev – opozorilo na posledice – zavrženje pritožbe
V postopku za delitev solastnih nepremičnin trpijo skupne stroške postopka solastniki v sorazmerju z velikostjo svojih deležev. Za stroškovno odločitev je zato irelevantno, kdo je predlagal postopek razdružitve oziroma kdo je bil zainteresiran za razdružitev.
predlog za oprostitev plačila sodne takse – pritožba – taksa za pritožbo – premoženjsko stanje – pravna oseba – obrazec izjave o premoženjskem stanju – taksne oprostitve na podlagi zakona
V predmetnem pritožbenem postopku gre za odločanje o dolžnikovi obveznosti plačila sodne takse, ZST-1 pa za ta postopek sodne takse ne določa. Gre namreč za odločanje o tem, ali bo stranka sploh dolžna kriti, oziroma kdaj in kako, določene stroške postopka, zato je primerno, da so takse prosti. Glede na navedeno je sodišče druge stopnje pritožbo tožene stranke obravnavalo kljub vloženemu in nerešenemu predlogu za oprostitev plačila sodne takse za predmetno pritožbo.
odgovornost za stvarne napake stvari – vzrok za napako – domneva - garancija za brezhibno delovanje stvari – zahtevek iz naslova garancije – zahtevek za povračilo stroškov popravila stvari – pravica naročnika odpraviti napako na stvari
Predpostavka za prodajalčevo odgovornost za stvarne napake je, da mora vzrok za napako izvirati iz prodajalčeve sfere, te predpostavke pa kupcu (tožeči stranki) zaradi domneve ni treba dokazovati.
481. člen Obligacijskega zakonika v 1. odstavku predpisuje, da lahko kupec od prodajalca in proizvajalca zahteva, da stvar, ki ne deluje brezhibno, v primernem roku popravi, ali, če tega ne stori, da mu namesto nje izroči stvar, ki brezhibno deluje. Navedena zahtevka sta primarna, vendar pa je tudi iz naslova garancije v primeru, ko prodajalec zavrne popravilo stvari, mogoče uveljavljati zahtevek za povračilo stroškov popravila stvari, kadar je slednjo kupec popravil na stroške prodajalca. Priznanje slednjega je mogoče ob analogni uporabi 3. odstavka 639. člena OZ, ki določa pravico naročnika odpraviti napako na stvari na račun podjemnika, če ta napake opravljenega posla ne opravi sam. Tako pri podjemni kot pri prodajni pogodbi se s priznanjem pravice kupca (oziroma naročnika), da zagotovi odpravo napake na stroške prodajalca, zasleduje njegov interes za pravilno izpolnitev, kadar prodajalec napake ne odpravi sam.
Potem ko je toženka ugovarjala obstoju tožnikove posesti poslovnega prostora z navedbo, da je bil gostinski lokal, ki je opravljal dejavnost v spornem poslovnem prostoru, od 22. 12. 2012 zaprt, bi moral tožnik natančneje navesti, na kakšen način je v obdobju pred zatrjevano ugotovitvijo motenja 23. 3. 2013 izvrševal posest, pa tega kljub opozorilu sodišča ni storil.
Upnik je negotov, ko obstaja več oseb, ki zatrjujejo, da so upravičeni sprejeti dolžnikovo izpolnitev. V takšnem položaju dolžnik ne ve, komu naj izpolni. Zato pravni red s položitvijo pri sodišču omogoča dolžniku izpolnitev brez nevarnosti, da izpolnjuje napačnemu upniku.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – DELOVNO PRAVO
VSL0006674
OZ člen 10, 131, 131/1, 965. ZVZD člen 5.
povzročitev škode – odškodninska odgovornost delodajalca – krivdna odgovornost – nedopustno ravnanje – prepoved povzročanja škode – poškodba pri delu – zagotovitev varnih delovnih razmer – padec po stopnicah – neustreznost stopničaste konstrukcije – lastna pravica oškodovanca in direktna tožba
Sodišče prve stopnje je utemeljeno zaključilo, da je zavarovanec toženke s tem, ko tožniku ni zagotovil ustreznih stopnic oz. podesta, ki bi mu zagotavljal varen dostop in sestop po stopnicah, opustil dolžno ravnanje, ki je potrebno za zagotovitev varnosti in zdravja delavca pri delu.
Sodišče prve stopnje je zavzelo napačno stališče, da izjave tožnika (da se odpoveduje pravici do regresa za letni dopust, ker mu toženec plačuje štirikrat letno potovanje domov in osnovne življenjske potrebščine ter skrbi za njegov višji življenjski standard za delo na terenu) ni mogoče upoštevati pri regresu za letni dopust za leto 2008 in 2009, ki sta v času izjave že zapadla. Sodišče prve stopnje je svoje stališče utemeljilo s tem, da se izjava ne nanaša na pobot s toženčevimi terjatvami stanarine in tekočih stroškov stanovanja, kar je materialnopravno zmotno. Dejstvo je, da je tožnik svoje terjatve regresa za letni dopust (in odpravnino) pobotal s terjatvami toženca. Na katere toženčeve terjatve se tožnikova pobotna izjava nanaša, ni odločilno. Tudi sicer ni sporno, da je bil tožniku regres za letni dopust poravnan s plačanimi najemninami s strani toženca, česar sodišče prve stopnje ni upoštevalo.
Tudi po naravi stvari predloga za izničenje sklepov etažnih lastnikov ni mogoče obravnavati v nepravdnem postopku, saj gre za spor o veljavnosti pravnih poslov. V tem primeru pa prideta v poštev bodisi oblikovalni zahtevek na razveljavitev bodisi ugotovitveni zahtevek na ugotovitev ničnosti predmetnih pravnih poslov, ki se morata obravnavati po pravilih pravdnega postopka.
pritožbeni razlogi – obrazložitev pritožbenega razloga – meje preizkusa sodbe sodišča prve stopnje – preizkus po uradni dolžnosti
Ostala uveljavljana pritožbena razloga pritožba ne obrazloži, zanju ne ponudi niti pavšalnih navedb. Pritožbeno sodišče ju je obravnavalo le v obsegu, ki predstavlja preizkus po uradni dolžnosti.