Sodna praksa je opozorila, da se lahko objektivni zastaralni rok izteče še preden je pričel teči subjektivni zastaralni rok. Vendar to ne pomeni, da nastanek škodnega dogodka in nastanek škode v vsakem primeru sovpadata. Nepremoženjske škode, ki je predmet obravnavanja, ne predstavlja poškodba, ampak je obsežena v telesnih bolečinah, nevšečnostih med zdravljenjem, strahu in trpljenju zaradi prikrajšanj, ki so posledica poškodb. Škoda, ki nastaja med kontinuiranim zdravljenjem, ne zapade z vsakim dnem telesnih bolečin ali strahu in vsako nevšečnostjo posebej, ampak gre za en(otn)o škodo, ki zapade s trenutkom, ko se oškodovančevo zdravstveno stanje ustali. Nasprotno stališče bi predstavljalo preveliko tveganje za oškodovance (največje prav v škodnih primerih, ki so povzročili dolgotrajno zdravljenje), odgovorna oseba pa je na drugi strani dovolj varovana s stališčem sodne prakse, da zastaralni rok za bodočo škodo prične teči s trenutkom, ko je gotovo, da bo ta nastala in jo torej že lahko uveljavlja (in ne šele z njenim nastankom).
Upnik je negotov, ko obstaja več oseb, ki zatrjujejo, da so upravičeni sprejeti dolžnikovo izpolnitev. V takšnem položaju dolžnik ne ve, komu naj izpolni. Zato pravni red s položitvijo pri sodišču omogoča dolžniku izpolnitev brez nevarnosti, da izpolnjuje napačnemu upniku.
ZFPPIPP člen 301, 301/2. ZPP člen 207, 207/2, 339, 339/1.
prekinitev postopka zaradi pravnih posledic začetka stečajnega postopka – sklep o preizkusu terjatev – umik tožbe takoj po izdaji sklepa – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – pravdni stroški
Iz javno dostopnih podatkov izhaja, da je bil dne 13. 5. 2014 objavljen končni seznam preizkušenih terjatev in sklep o preizkusu terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic. Sodišče prve stopnje pa je tožbo zavrglo že 5. 5. 2014, torej v času, ko je bil pravdni postopek še prekinjen. Sodišče prve stopnje je tako kršilo določbo 2. odstavka 207. člena ZPP, saj dokler traja prekinitev postopka, sodišče ne more opravljati nobenih pravdnih dejanj in tudi ne zavreči tožbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0072213
URS člen 22. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
pravica do izjave - pravica do enakega varstva pravic – dolžnost opredelitve sodišča do relevantnih navedb stranke – trditveno breme - prevalitev trditvenega bremena – spor majhne vrednosti – ključ delitve stroškov – podpisi – pogodba o upravljanju
Za zagotovitev ustavne pravice do poštenega sojenja kot tudi za zagotovitev zaupanja v sodstvo je velikega pomena, da stranka, tudi če sodišče njenemu zahtevku ne ugodi, spozna, da se je z njenimi argumenti seznanilo in jih obravnavalo ter jih torej ni prezrlo.
ZIZ člen 64, 64/1, 65, 65/3. SPZ člen 10, 40, 49. ZZK-1 člen 8.
tožba na nedopustnost izvršbe – pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s pravnim poslom – zaznamba izvršbe – zastavna pravica na nepremičnini – hipoteka – načelo zaupanja v zemljiško knjigo – načelo publicitete – lastninska pravica v pričakovanju – začetek učinkovanja prenosa lastninske pravice – dobra vera – pomen vknjižbe lastninske pravice v zemljiško knjigo
Prednost pred nevknjiženim lastnikom ima le tisti upnik, ki je hipoteko dobil na pravnoposlovni podlagi in je pošteno zaupal v zemljiškoknjižno stanje.
IZVRŠILNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0066152
ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-12, 56a.
ugovor novega dolžnika - izvršilni naslov – zamudne obresti – nerazdelna obveznost – sodna taksa – fikcija vročitve
Zamudne obresti v izrekih izvršilnih naslovov so že po naravi stvari praviloma določene zgolj opisno. Odločitev o njih je dovolj določena, če so opredeljene v treh pogledih: od katerega zneska glavnice tečejo, od kdaj do kdaj tečejo in po kakšni obrestni meri tečejo. V primerih, v katerih je v izvršilnem naslovu zapisano, da je dolžnik dolžan plačati zakonske zamudne obresti do plačila, je potrebno to določbo upoštevati tako, da višino obresti nominalno ugotovi v izvršilnem postopku z razlago sodišče.
Potem ko je toženka ugovarjala obstoju tožnikove posesti poslovnega prostora z navedbo, da je bil gostinski lokal, ki je opravljal dejavnost v spornem poslovnem prostoru, od 22. 12. 2012 zaprt, bi moral tožnik natančneje navesti, na kakšen način je v obdobju pred zatrjevano ugotovitvijo motenja 23. 3. 2013 izvrševal posest, pa tega kljub opozorilu sodišča ni storil.
ZST-1 člen 11, 11/1, 11/2, 11/3. URS člen 14, 14/2.
oprostitev plačila sodnih taks – prejemnik denarne socialne pomoči – ustavna presoja – razlikovanje – bistveno enak položaj
Ustavno sodišče RS je v postopku za oceno ustavnosti z odločbo št. U-I-85/14 z dne 10. 7. 2014 odločilo, da je prvi odstavek v zvezi z drugim in tretjim odstavkom 11. člena ZST-1 v neskladju z Ustavo v delu, ki ne omogoča, da sodišče oprosti stranko plačila sodne takse v celoti, ko stranka ne prejema denarne socialne pomoči na podlagi odločbe pristojnega organa, čeprav bi bila do denarne socialne pomoči upravičena, če bi vlogo podala.
ZIZ člen 133, 133/4, 141, 141/5. ZPP člen 207, 207/2, 210, 210/1.
odlog izvršbe – opravljanje procesnih dejanj v času odloga – tek rokov v času odloga
Odlog izvršbe predstavlja začasni zastoj izvršilnega postopka in dokler traja, se izvršilna dejanja ne opravljajo. V tem času sodišče ne more opravljati izvršilnih dejanj, tudi ne poizvedb po petem odstavku 141. člena ZIZ in četrtem odstavku 133. člena ZIZ.
spor majhne vrednosti – upravnik – aktivna legitimacija – stvarna legitimacija – priznana dejstva – trditvena podlaga
Vprašanje aktivne legitimacije je vprašanje materialnega prava, na katero mora sodišče paziti ves čas postopka, tudi če tožena stranka izrecno ne poda ugovora pomanjkanja aktivne legitimacije.
V kolikor ni podana aktivna (stvarna) legitimacija tožeče stranke, torej da tožeča stranka niti ne more biti upnik iz materialnopravnega razmerja, je treba njen tožbeni zahtevek že iz tega razloga zavrniti kot neutemeljen in zato odpade tudi potreba po nadaljnjem vsebinskem obravnavanju zadeve.
spor majhne vrednosti – vrednost tožbenega zahtevka – umik dela zahtevka
Predmetni spor se v pritožbenem postopku v skladu z drugim odstavkom 449. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) vodi po pravilih spora majhne vrednosti, saj po tem, ko je tožeča stranka na naroku dne 9.1.2014 umaknila tožbeni zahtevek za 1.600,00 EUR, in je o tem sodišče v izpodbijani odločbi tudi odločilo (v skladu s 188. členom ZPP), vrednost tožbenega zahtevka ne presega 4.000,00 EUR (prvi odstavek 495. člena ZPP). V takšnem sporu je mogoče izdano sodbo izpodbijati le zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP). Ni je torej mogoče izpodbijati zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in ne zaradi relativnih kršitev postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP. Navedeno velja tudi v primeru, kot je predmetni, ko je prvostopno sodišče v izpodbijani sodbi zapisalo pravni pouk, kakršen velja za redni postopek, saj v skladu z uveljavljeno sodno prakso zaradi nepravilnega pravnega pouka pravdna stranka praviloma ne sme izgubiti procesnih pravic, po drugi strani pa jih tudi ne more pridobiti več, kot ji ga zakon daje.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073356
OZ člen 287, 288. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
delno poplačilo dolga – vračunavanje delnih izpolnitev – vrstni red vračunanja – absolutna bistvena kršitev določb postopka
Če se upnik in dolžnik ne sporazumeta o vrstnem redu vračunavanja pred izpolnitvijo in tudi dolžnik ne opravi izbire, mora sodišče samo opraviti poračun v skladu z določilom 287. in 288. člena OZ.
ugovor po izteku roka - umik predloga za izvršbo - pravočasnost umika - neutemeljeno povzročeni stroški
Sámo dejstvo, da je dolžnica ugovor vložila, preden je upnik predlagal ustavitev postopka, za zaključek, da upnik tega predloga ni podal pravočasno, ne zadošča.
ZPP člen 316, 316/1, 339, 339/2, 339/2-7. OZ člen 18, 18/1.
sodba na podlagi pripoznave – pogoji za izdajo sodbe na podlagi pripoznave – konkludentno izjavljena volja – razlaga besedila – jezikovna razlaga
Izraza, da je „zahtevek za plačilo 672,00 EUR utemeljen tako po temelju kot po višini“ in da tožena stranka „priznava vtoževano terjatev“, tudi po oceni pritožbenega sodišča povsem jasno in nedvoumno izražata voljo po pripoznanju vsega, kar tožeča stranka uveljavlja s tožbo.
ZIZ člen 34, 40, 40/4. ZPP člen 108. ZOdvT tarifna številka 3464, 3465, 3466.
predlog za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom - obrazložena vloga - dopolnitev predloga za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom - stroški - odvetniška tarifa
Vloge, s katero upnik predlog za izvršbo dopolni, ni mogoče šteti kot samostojno vlogo upnika, ki bi jo bilo mogoče opredeliti kot „drugo obrazloženo vlogo“ in za katero bi prišlo v poštev vrednotenje po tar. št. 3464 do 3466 ZOdvT.
ZIZ člen 44, 44/1, 44/3. ZFPPIPP člen 131, 131/1, 131/2, 131/2-3, 383.
predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine - zavrnitev predloga za izvršbo - stečaj nad dolžnikom - osebni stečaj
Za dovolitev izvršbe na podlagi izjeme po 3. točki drugega odstavka 131. člena ZFPPIPP ni bistveno le to, ali gre za stroške stečajnega postopka, ampak tudi, ali ima upnik zanje izvršilni naslov.
vpliv začetka stečajnega postopka na postopek izvršbe in zavarovanja - izvršilni stroški
Od začetka stečajnega postopka se terjatve uveljavljajo na način in po pravilih insolvenčnega zakona, kar pomeni, da je potrebno terjatev prijaviti v stečajnem postopku skladno s 1. odstavkom 296. člena ZFPPIPP. Postopek osebnega stečaja ni izjema. Če v izvršilnem postopku pred začetkom stečajnega postopka še ni bil izdan sklep o nadaljnjih izvršilnih stroških, bo potrebno v stečajni postopek prijaviti tako imenovano nejudikatno terjatev in obratno, če je bil tak sklep že izdan. Nikakor pa sodišče po začetku stečajnega postopka dolžniku v izvršilnem postopku, ki ne teče kot izjema iz 2. odstavka 131. člena ali 3. točke 3. odstavka 132. člena ZFPPIPP, ne sme nalagati v plačilo stroškov.
podaljšanje sodnega roka – opravičen razlog – plačilo predujma – pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja
Ko sodišče odloča o podaljšanju sodnega roka, mora pretehtati vse pravnorelevantne okoliščine. Zatrjevano dejstvo, da strankini dolžniki svojih obveznosti še niso plačali, bi tako lahko bil opravičen razlog za podaljšanje roka za plačilo predujma, če bi stranka verjetno izkazala, da predujma ne zmore, da pa ga bo v razumnem času zmogla. Podaljšanje roka namreč predstavlja poseg v ustavno pravico do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0075768
ZIZ člen 34, 34/1, 34/3, 55, 55/1, 55/1-11. OZ člen 365, 369, 369/4. ZPP člen 189, 189/3.
izvršilna sredstva - litispendenca v izvršilnem postopku - izvršba z več sredstvi izvršbe - zastaranje - pretrganje zastaranja
Pravila o litispendenci, ki veljajo za pravdni postopek, je treba v postopku izvršbe uporabiti (le) smiselno. V izvršilnem postopku lahko za poplačilo iste denarne terjatve teče izvršba na več sredstvih in predmetih, zato je povsem enak lahko postopek izvršbe le, če gre za uveljavitev iste terjatve z istim sredstvom izvršbe na istem predmetu izvršbe.