IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0075768
ZIZ člen 34, 34/1, 34/3, 55, 55/1, 55/1-11. OZ člen 365, 369, 369/4. ZPP člen 189, 189/3.
izvršilna sredstva - litispendenca v izvršilnem postopku - izvršba z več sredstvi izvršbe - zastaranje - pretrganje zastaranja
Pravila o litispendenci, ki veljajo za pravdni postopek, je treba v postopku izvršbe uporabiti (le) smiselno. V izvršilnem postopku lahko za poplačilo iste denarne terjatve teče izvršba na več sredstvih in predmetih, zato je povsem enak lahko postopek izvršbe le, če gre za uveljavitev iste terjatve z istim sredstvom izvršbe na istem predmetu izvršbe.
ZPP člen 316, 316/1, 339, 339/2, 339/2-7. OZ člen 18, 18/1.
sodba na podlagi pripoznave – pogoji za izdajo sodbe na podlagi pripoznave – konkludentno izjavljena volja – razlaga besedila – jezikovna razlaga
Izraza, da je „zahtevek za plačilo 672,00 EUR utemeljen tako po temelju kot po višini“ in da tožena stranka „priznava vtoževano terjatev“, tudi po oceni pritožbenega sodišča povsem jasno in nedvoumno izražata voljo po pripoznanju vsega, kar tožeča stranka uveljavlja s tožbo.
ZIZ člen 24, 24/3, 55, 55/1, 55/1-12. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. URS člen 22.
predlog za nadaljevanje izvršbe z novim upnikom - prehod terjatve - sprememba upnika - pravica do izjave - načelo kontradiktornosti
V zvezi s predlogom za spremembo upnika je treba upoštevati tudi dejstvo, da razlogi, da terjatev ni prešla na upnika, po svoji vsebini predstavljajo ugovorni razlog iz 12. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ. Glede na navedeno je zato treba kljub temu, da ZIZ v zvezi z odločanjem o predlogu za spremembo upnika po pravnomočnosti sklepa o izvršbi kontradiktornosti ne zagotavlja v ugovornem postopku, pred odločitvijo o dopustitvi vstopa novega upnika zagotoviti dolžniku pravico do izjave, tako da o morebitnem ugovoru, da terjatev ni prešla na upnika, odloči že sodišče prve stopnje.
Pri presoji obnovitvenih razlogov je potrebno oceniti primernost novih dokazov tj. ali so primerni in sposobni za dosego namena, ki ga zasleduje obnova postopka.
omejitev izvršbe proti pravnim osebam - stvari nujno potrebne za opravljanje dejavnosti
Prvi odstavek 80. člena ZIZ govori o stvareh, ki so nujno potrebne dolžniku za opravljanje njegove dejavnosti (ker bi bil sicer onemogočen pri opravljanju svoje dejavnosti) in ne o stvareh, ki so nujno potrebne dolžniku za opravljanje njegove dejavnosti v nekem večjem obsegu.
stranska intervencija - materialno sosporništvo - vstop v pravdo - pravni interes - ekonomski interes
Pritožnica ima pravni interes vstopiti v predmetno pravdo, kar utemeljuje s tem, da je upnik tožnice. Tako bo v primeru, če bodo poroštva pravnomočno ugotovljena za nična, kot upnik tožnice lažje prišla do poplačila oz. bo imela tožnica bistveno več premoženja, iz katerega se bo lahko poplačala. Predlagateljica s svojimi navedbami ne uveljavlja kakšne svoje pravice ali pravne koristi, in izkazuje zgolj ekonomski interes, ki pa ne zadostuje. Zato pritožnica tudi ne more uspeti s sklicevanjem na materialno sosporništvo po 191. členu ZPP, saj ga utemeljuje preko 181. člena ZPP (ki zahteva kot procesno predpostavko pravni interes), pogoji za vstop v pravdo na strani tožeče stranke po 191. členu ZPP niti niso izkazani, saj iz vloge predlagateljice sploh ne izhaja, da bi se pravice tožnikov opirale na isto dejansko in pravno podlago.
DENACIONALIZACIJA – DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0072229
ZDen člen 67, 67/3, 78, 78/1. ZZZDR člen 211. ZD člen 131. OZ člen 347. ZPP člen 161, 161/3.
odgovornost skrbnika denacionaliziranega premoženja - oddaja denacionalizirane nepremičnine v najem - upravljanje premoženja po skrbniku za poseben primer - skrbnost dobrega gospodarja – skrbnik za poseben primer - prekoračitev zahtevka - pobotni ugovor - zastaranje - sosporniki - pravdni stroški
Ker se za skrbnika denacionaliziranega premoženja ne zahteva posebne strokovne usposobljenosti, od njega ni mogoče pričakovati, da bo razrešil zahtevno strokovno vprašanje določitve dedičev in premoženje ali njegove plodove (najemnino) delil pred sodno odločitvijo o dedičih. Od njega je mogoče zahtevati ravnanje dobrega gospodarja, ne pa skrbnosti dobrega strokovnjaka.
Skrbnik za poseben primer, ki mu je bila poverjena skrb za premoženje pokojnega upravičenca, je dolžan svoje dolžnosti opravljati do pravnomočnosti sklepa o dedovanju.
OZ člen 131, 131/2, 153, 153/2, 153/3, 179. ZVCP-1 člen 95.
objektivna odškodninska odgovornost – popolna razbremenitev objektivne odškodninske odgovornosti – delna razbremenitev objektivne odškodninske odgovornosti – prometna nesreča – motorno vozilo – dolžnost pričakovati določeno ravnanje - nepremoženjska škoda – višina odškodnine za nepremoženjsko škodo – prehod za pešce – dolge luči – zlom desne golenice
Voznik avtomobila je nasproti pešcu odškodninsko odgovoren ne glede na to, ali je s svojo vožnjo kršil cestnoprometne predpise oziroma ali mu je moč v tem oziru očitati malomarnost (krivdo).
Pogoj razbremenitve objektivne odškodninske odgovornosti voznika (imetnika vozila) je postavljen zelo visoko (najvišje). Komplementarno temu je enako visoko postavljeno merilo potrebne skrbnosti, ki se od njega pričakuje.
Znesek 9.851,40 EUR, ki ga je tožnik plačal tožencu po pravnomočni sodbi, je tožnik v tožbi navedel v utemeljitev svojega prikrajšanja, hkrati pa je navedel, da je bil v kazenski zadevi Okrajnega sodišča v Mariboru III K 467/2007 tožencu vrnjen osebni avtomobil, ki mu je bil zasežen, le-tega pa je toženec nato prodal, na tej podlagi pa je toženec bil obogaten za znesek, za katerega je bil tožnik prikrajšan. Podlaga obogatitvenega zahtevka tožnika torej ni znesek, ki naj bi ga tožnik tožencu neutemeljeno plačal, pač pa pridobitev premoženjske koristi (obogatitev) toženca na račun tožnika s prejemom kupnine za prodan osebni avtomobil.
spor o pristojnosti - predlog za izdajo začasne odredbe - krajevna pristojnost, če je predlaganih več sredstev izvršbe - začasna odredba - prepoved razpolaganja - sončne elektrarne - neprava stvarna služnost
Za odločanje o krajevni pristojnosti za odločanje o predlogu za začasno odredbo je treba uporabiti določbe ZIZ, ki določajo krajevno pristojnost za odločanje o predlogu za izvršbo, vendar pa določb, ki bi izrecno zadevale prav odločanje o prepovedi razpolaganja s premičninami in prepovedi odtujitve ali prenosa neprave stvarne služnosti v ZIZ ni. V zvezi s prepovedjo odtujitve ali prenosa neprave stvarne služnosti je treba za določitev krajevne pristojnosti upoštevati, da bi šlo za izvršbo na drugo premoženjsko pravico in ne za izvršbo na nepremičnino.
pobot – materialnopravno pobotanje – procesno pobotanje – ugovor ugasle pravice – zapadlost terjatve
Če je toženka navedla, da je tožeči stranki (že) izjavila pobot in da je zato njena terjatev prenehala, ne gre za procesni ugovor pobota, pač pa za (materialnopravni) ugovor ugasle pravice.
Pravilno je sodišče prve stopnje zavrnilo dokazni predlog za zaslišanje predstavnikov obeh pravdnih strank in priče, saj so dokazni predlogi tožene stranke nesubsticirani, saj tožena stranka ne obrazloži katera dejstva s temi predlaganimi dokazi dokazuje.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – OSEBNOSTNE PRAVICE – MEDIJSKO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSL0079960
OZ člen 131, 177, 178. KZ-1 člen 158, 158/3, 160, 160/4.
povrnitev premoženjske škode pri žalitvi časti ali širjenju neresničnih trditev – pravica do dobrega imena in časti – pravica do svobode izražanja – svoboda novinarskega izražanja – resničnost dejstev – pravica do zasebnosti – javna oseba – izključitev protipravnosti – plačilo odškodnine – povrnitev nepremoženjske škode – objava sodbe ali popravka
Ker že pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da je imel avtor članka utemeljene razloge verjeti v resničnost spornih trditev, predstavlja zadostno podlago za zaključek o dopustnem izvrševanju svobode novinarskega izražanja, se sodišču prve stopnje ni bilo treba opredeljevati do navedb tožeče stranke, da so sporne trditve o nezakoniti pridobitvi stanovanja neresnične.
insolventnost delodajalca - pravice delavcev - obveznost plačila - neizplačane plače - plača - plačilo za delo - stečaj
ZJSRS v 16. členu določa, da ima pravice po tem zakonu delavec, ki mu je delovno razmerje prenehalo zaradi insolventnosti delodajalca. Delodajalec pa je insolventen, če je nad njim začet stečajni postopek, kot to določa 1. alinea 2. odstavka 17. člena ZJSRS. Po določbi 18. člena ZJSRS upravičenec pridobi pravice po tem zakonu z dnem prenehanja delovnega razmerja. Tožniku delovno razmerje ni prenehalo zaradi insolventnosti delodajalca (tožnik je podal izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov na strani delodajalca), zato ni mogel pridobiti pravic po navedenem zakonu. Tudi sicer ZJSRS v 24. členu določa, da se postopek za uveljavitev po tem zakonu začne na zahtevo upravičenca, ki mora zahtevo vložiti v roku 90 dni od datuma prenehanja delovnega razmerja. Tožnik ni uveljavljal pravic znotraj 90 dnevnega roka po ZJSRS, zato mu navedene pravice tudi sicer ne bi pripadale.
ZDR-1 člen 109, 110, 110/1, 110/1-4. ZSSloV člen 62, 62/1, 62/1-2. ZObr člen 94.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičen izostanek z dela – obveščanje delodajalca - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - vojak - bolniški stalež
Tožena stranka je tožnici odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz razlogov po 2. točki prvega odstavka 62. člena ZSSloV, ki določa, da se poleg odpovednih razlogov, navedenih v 94. členu ZObr, vojaški osebi lahko pogodba o zaposlitvi enostransko odpove med drugim: (2. točka) - če je bila neupravičeno odsotna z dela zaporedoma tri delovne dni in se ne vrne na delo - z zadnjim dnem, ko je bila še na delu. Sodišče prve stopnje je upravičeno odsotnost z dela enačilo s priznanim bolniškim staležem, pri tem pa ni raziskalo, ali je bila tožnica v času (ne)odsotnosti dejansko zmožna za delo, kot je to navajala v postopku in tudi v pritožbi. Ugotovitev, da tožnici za sporno obdobje ni bil odobren bolniški stalež (ali letni dopust), samo po sebi še ne pomeni, da je tožnica z dela izostala neupravičeno. Če za delo ni bila zmožna, z dela ni izostala neupravičeno, tako da sodišče ni v zadostni meri raziskalo, ali je utemeljen očitek o odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi neupravičenega izostanka skladno z 62. členom ZSloV, na podlagi katerega je tožena stranka tožnici podala odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Samostojni podjetnik posameznik za obveznosti, ki so nastale in zapadle še pred prenosom podjetja na prevzemno družbo, odgovarja samo v primeru, da teh ne izpolni prevzemna družba, torej subsidiarno. Upnik mora v tem primeru najprej terjati glavnega dolžnika.
Res je sicer, da iz spisa ni razvidno (ni trditev), da bi tožnica drugo toženki izrecno poslala pisni poziv, naj plača vtoževano terjatev, vendar pa je takšno zahtevo - če ne prej - podala z razširitvijo tožbe na drugo toženko. V tem smislu je odgovornost prvo toženca kot fizične osebe v odnosu z omejeno odgovornostjo drugo toženke postala solidarna.
ZDR člen 130, 130/2. Kolektivna pogodba za dejavnost železniškega prometa člen 204, 204/4, 205. ZUJF člen 169, 171, 173. Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja člen 3.
povračila stroškov v zvezi z delom - službena pot
Tožniku (prometniku na nadzorni postaji) je bilo z odredbo delodajalca odrejeno delo izven kraja zaposlitve po pogodbi o zaposlitvi. Na pot je šel z lastnim avtomobilom. Zato je upravičen do povračila nastalih stroškov. Ni pa upravičen do plačila dvojnih stroškov, tako prevoza stroškov na delo in z dela kot stroškov kilometrine za službeno pot.
V skladu s 3. odstavkom 104. člena ZFPPIPP upravitelj nima pravice do nagrade le, če je razrešen zaradi kršitve svojih obveznosti, torej le v tistem stečajnem postopku, v katerem je kršil svoje obveznosti. V obravnavanem primeru ni šlo za tako situacijo, saj podlaga za razrešitev ni kršitev upraviteljevih obveznosti, temveč odločba Ministrstva za pravosodje. Zato odločitev, da upravitelj ni upravičen do nagrade, ni pravilna.