Besedilo petega odstavka 30. člena ZVEtL v primeru izdane pravnomočne upravne odločbe o funkcionalnem zemljišču izključuje zgolj možnost določitve pripadajočega zemljišča po kriterijih iz 7. člena ZVEtL, po katerih se sicer določa pripadajoče zemljišče, torej ponovno materialnopravno presojo, kdo in do koliko zemljišča je upravičen. Ne določa pa, da sodišče o takšnem predlogu sploh ne sme odločati. V teh primerih izda (le) ugotovitveno odločbo, v kateri upravno odločbo povzame.
DENACIONALIZACIJA – DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0072229
ZDen člen 67, 67/3, 78, 78/1. ZZZDR člen 211. ZD člen 131. OZ člen 347. ZPP člen 161, 161/3.
odgovornost skrbnika denacionaliziranega premoženja - oddaja denacionalizirane nepremičnine v najem - upravljanje premoženja po skrbniku za poseben primer - skrbnost dobrega gospodarja – skrbnik za poseben primer - prekoračitev zahtevka - pobotni ugovor - zastaranje - sosporniki - pravdni stroški
Ker se za skrbnika denacionaliziranega premoženja ne zahteva posebne strokovne usposobljenosti, od njega ni mogoče pričakovati, da bo razrešil zahtevno strokovno vprašanje določitve dedičev in premoženje ali njegove plodove (najemnino) delil pred sodno odločitvijo o dedičih. Od njega je mogoče zahtevati ravnanje dobrega gospodarja, ne pa skrbnosti dobrega strokovnjaka.
Skrbnik za poseben primer, ki mu je bila poverjena skrb za premoženje pokojnega upravičenca, je dolžan svoje dolžnosti opravljati do pravnomočnosti sklepa o dedovanju.
pobot – materialnopravno pobotanje – procesno pobotanje – ugovor ugasle pravice – zapadlost terjatve
Če je toženka navedla, da je tožeči stranki (že) izjavila pobot in da je zato njena terjatev prenehala, ne gre za procesni ugovor pobota, pač pa za (materialnopravni) ugovor ugasle pravice.
pravica do izjave - relevantnost dejstev - dolžnost sodišča, da se do navedb opredeli - kršitev pravice do izjave
Pravici stranke, da se v postopku izjavi, ustreza obveznost sodišča, da vse navedbe stranke vzame na znanje, da oceni njihovo dopustnost in relevantnost ter se do tistih navedb, ki so dopustne in za odločitev bistvenega pomena, v obrazložitvi odločbe tudi opredeli.
ZIZ člen 35, 35/4, 164, 165, 165/4. ZIZ-J člen 82.
spor o pristojnosti - predlog za nadaljevanje izvršbe - naknadna kumulacija izvršilnih sredstev - izvršba na delež družbenika – uporaba zakona
Na podlagi 35. člena ZIZ-J se, upoštevajoč prehodne in končne določbe ZIZ-J, od začetka veljavnosti ZIZ-J (30. 7. 2014) na podlagi četrtega odstavka 165. člena ZIZ za izvršbo na delež družbenika v celoti (in ne le glede načina izvršbe - prodaje deleža, kot jo je določal četrti odstavek 165. člena ZIZ pred novelo ZIZ-J), smiselno uporabljajo določbe tega zakona o izvršbi na nepremičnine. Tako se za izvršbo na delež družbenika smiselno uporablja tudi specialna določba o izključni pristojnosti v primeru naknadne kumulacije izvršilnih sredstev iz četrtega odstavka 35. člena ZIZ.
uveljavljanje pravic v korist tretjega - sposobnost biti stranka – procesna legitimacija - etažni lastniki - odškodnina
Kolikor tožniki ne zahtevajo varstva svojih pravic in interesov, ampak pravice tretjih oseb, je njihova tožba nedopustna in je utemeljeno zavržena. Procesna legitimacija je procesna predpostavka. Če ta ni izpolnjena, sodišče tožbo zavrže.
ZJU člen 147, 147/1, 149, 149/1, 149/1-3. ZPol člen 77, 77/1, 77/3. URS člen 22.
premestitev - pogoji za premestitev - premestitev zaradi delovnih potreb - javni uslužbenci - sklep o premestitvi – obrazložitev sklepa – ocena predstojnika – učinkovitejše oziroma smotrnejše delo organa
Predstojnik tožene stranke bi moral v sklepu o premestitvi obrazložiti vse razloge, ki so ga vodili k odločitvi, in sicer bi moral navesti, na kakšen način naj bi s premestitvijo zagotovili učinkovitejše oziroma smotrnejše delo organa. Zgolj navedba, da se izpodbijani sklep izdaja na podlagi zakonske določbe, ker je predstojnik ocenil, da je mogoče na ta način zagotoviti učinkovitejše oziroma smotrnejše delo organa, ne zadošča za oceno, da je sklep o premestitvi zakonit.
manj verjetna pravica – napotitev na pravdo - spor o obsegu zapuščine
Omenjanje gradbenega dovoljenja je nerelevantno, saj (ne)obstoj z vidika upravnega prava potrebnih dovoljenj nima nobenega vpliva na lastninsko-pravna vprašanja.
Zatrjevano zapustnikovo strinjanje s pritožnikovo gradnjo samo za sebe ne predstavlja hkrati tudi zapustnikovega soglasja (volje), da pritožnik v posledici gradnje na nepremičnini oziroma zemljišču, na katerem naj bi bila garaža zgrajena, pridobi več stvarno(lastninsko)pravnih upravičenj, kot jih je imel pred tem.
predhodna odredba – prenehanje predhodne odredbe – razveljavitev sodbe – ugovor po izteku roka – ustavitev izvršbe
263. oziroma 264. člen ZIZ urejata primere prenehanja predhodne odredbe glede na posebnosti zavarovanja, ne izključujeta pa možnosti za razveljavitev sklepa o predhodni odredbi v ugovornem postopku, oziroma ustavitve postopka s predhodno odredbo ob smiselni uporabi 76. člena ZIZ.
S tem ko je bila sodba, na kateri je v predmetni zadevi temeljil sklep o predhodni odredbi, razveljavljena, ni več pogoja za predhodno odredbo in torej ni več pravnega temelja za nadaljnji obstoj predhodne odredbe.
V teoriji in sodni praksi je sicer uveljavljeno stališče, da se ugovor po izteku roka lahko vloži le iz tako imenovanih pravih opozicijskih ugovornih razlogov, kar pa ne izključuje uporabe 2. odstavka 55. člena ZIZ, ki zavezuje sodišče, da pri odločanju o ugovoru pazi po uradni dolžnosti na določene razloge iz 1. odstavka istega člena, med drugim tudi na razlog iz 4. točke, smiselno, če je odločba, na podlagi katere je izdan sklep o predhodni odredbi, razveljavljena oziroma spremenjena.
objektivna odškodninska odgovornost – nevarna dejavnost – tunelni način gradnje – naključje – ekskulpacijski razlogi
Prenašanje 135 kg težke armaturne mreže dolge 6 m in široke 2,2 do 2,4 m, ki jo nosijo štirje delavci tako, da jo držijo vsak v enem vogalu, da stopajo po blatnih in spolzkih nosilcih, pri tem pa se dela izvajajo pod zemljo, pri tunelnem načinu gradnje, hkrati pa hoje po nosilcih ni mogoče imeti popolnoma v oblasti, zaradi različnega stopanja preostalih treh delavcev, ob splošno znanem dejstvu, da svetloba pri takšni gradnji ni optimalna in ob nadaljnji ugotovitvi, da tistemu, ki se ukvarja s takšno nevarno dejavnostjo, tudi ni mogoče očitati nikakršnega nedopustnega ravnanja, so okoliščine, ki takšno dejavnost opredeljuje kot nevarno. Na takšno opredelitev ne vpliva okoliščina, da je bil tožnik z možnostjo rizika takšnega dela seznanjen.
spor majhne vrednosti – predpravdni pobot – pobotna izjava – sporazumni pobot – soglasje volj za pobot – pogoji za pobot – trditvena podlaga
Ker je obstajalo pogodbeno soglasje strank o tem, da sta terjatvi medsebojno prenehali zaradi pobota, konkretnejših upoštevnih trditev glede (ne)obstoja zakonskih pogojev za pobot pa tožeča stranka ni podala, ni bilo potrebe po preverjanju, ali so le-ti res obstajali.
Znesek 9.851,40 EUR, ki ga je tožnik plačal tožencu po pravnomočni sodbi, je tožnik v tožbi navedel v utemeljitev svojega prikrajšanja, hkrati pa je navedel, da je bil v kazenski zadevi Okrajnega sodišča v Mariboru III K 467/2007 tožencu vrnjen osebni avtomobil, ki mu je bil zasežen, le-tega pa je toženec nato prodal, na tej podlagi pa je toženec bil obogaten za znesek, za katerega je bil tožnik prikrajšan. Podlaga obogatitvenega zahtevka tožnika torej ni znesek, ki naj bi ga tožnik tožencu neutemeljeno plačal, pač pa pridobitev premoženjske koristi (obogatitev) toženca na račun tožnika s prejemom kupnine za prodan osebni avtomobil.
Pravilno je sodišče prve stopnje zavrnilo dokazni predlog za zaslišanje predstavnikov obeh pravdnih strank in priče, saj so dokazni predlogi tožene stranke nesubsticirani, saj tožena stranka ne obrazloži katera dejstva s temi predlaganimi dokazi dokazuje.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – OSEBNOSTNE PRAVICE – MEDIJSKO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSL0079960
OZ člen 131, 177, 178. KZ-1 člen 158, 158/3, 160, 160/4.
povrnitev premoženjske škode pri žalitvi časti ali širjenju neresničnih trditev – pravica do dobrega imena in časti – pravica do svobode izražanja – svoboda novinarskega izražanja – resničnost dejstev – pravica do zasebnosti – javna oseba – izključitev protipravnosti – plačilo odškodnine – povrnitev nepremoženjske škode – objava sodbe ali popravka
Ker že pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da je imel avtor članka utemeljene razloge verjeti v resničnost spornih trditev, predstavlja zadostno podlago za zaključek o dopustnem izvrševanju svobode novinarskega izražanja, se sodišču prve stopnje ni bilo treba opredeljevati do navedb tožeče stranke, da so sporne trditve o nezakoniti pridobitvi stanovanja neresnične.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0080870
OZ člen 311, 316, 929, 929/4.
premoženjsko zavarovanje – pobotanje – pobot terjatve za zavarovalnino z neplačanimi premijami – pogodba o leasingu – zavarovanje na tuj račun – ugovori zavarovalnice
Pravica zavarovalnice, da proti terjatvi sklenitelju (premoženjskega) zavarovanja za plačilo zavarovalnine pobota svojo terjatev proti njem iz naslova neplačanih zavarovalnih premij, izhaja iz samega zakona, zato ni treba, da ima podlago pogodbi (v splošnih pogojih). Dajalec leasinga zato proti jemalcu leasinga lahko uveljavlja plačilo razlike zavarovalnine, ki jo je zavarovalnica pobotala zaradi neplačanih premij.
OZ člen 131, 131/2, 153, 153/2, 153/3, 179. ZVCP-1 člen 95.
objektivna odškodninska odgovornost – popolna razbremenitev objektivne odškodninske odgovornosti – delna razbremenitev objektivne odškodninske odgovornosti – prometna nesreča – motorno vozilo – dolžnost pričakovati določeno ravnanje - nepremoženjska škoda – višina odškodnine za nepremoženjsko škodo – prehod za pešce – dolge luči – zlom desne golenice
Voznik avtomobila je nasproti pešcu odškodninsko odgovoren ne glede na to, ali je s svojo vožnjo kršil cestnoprometne predpise oziroma ali mu je moč v tem oziru očitati malomarnost (krivdo).
Pogoj razbremenitve objektivne odškodninske odgovornosti voznika (imetnika vozila) je postavljen zelo visoko (najvišje). Komplementarno temu je enako visoko postavljeno merilo potrebne skrbnosti, ki se od njega pričakuje.
V skladu s 3. odstavkom 104. člena ZFPPIPP upravitelj nima pravice do nagrade le, če je razrešen zaradi kršitve svojih obveznosti, torej le v tistem stečajnem postopku, v katerem je kršil svoje obveznosti. V obravnavanem primeru ni šlo za tako situacijo, saj podlaga za razrešitev ni kršitev upraviteljevih obveznosti, temveč odločba Ministrstva za pravosodje. Zato odločitev, da upravitelj ni upravičen do nagrade, ni pravilna.
Če sodišče ugotovi, da je podan temelj zahtevka za zvišanje sodno določene preživnine, mora ponovno ugotoviti vse tiste okoliščine, ki so pomembne za vsako določitev preživnine in jih izpostavlja 129. člen ZZZDR, ki določa, da mora biti sodno določena preživnina v ravnovesju med tremi sklopi pravnorelevantnih okoliščin, in sicer med ugotovljenimi stroški za zagotovitev potrebe preživninskega upravičenca in ugotovljenimi materialnimi ter pridobitnimi zmožnostmi vsakega od preživninskih zavezancev.
predhodna odredba - predhodna odredba na podlagi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, proti kateremu je bil vložen ugovor – domneva nevarnosti - ustavna odločba - razveljavitev - enako obravnavanje
Zaradi odločitve Ustavnega sodišča U-I-148/13 z dne 10. 7. 2014 predhodne odredbe na podlagi 257. člena ZIZ v zvezi s 1. točko 1. odstavka 258. člena ZIZ ni (več) mogoče izdati.