V sporni zadevi je tožena stranka izpolnila tožničin zahtevek s tem, ko je izdala novo odločbo. Z odločbo je sanirala posledice svoje prejšnje odločbe tudi za nazaj. S tako odločitvijo je tožnica soglašala in je posledično tožbo umaknila. Res je, da je bil umik tožbe podan več kot pol leta po izdani odločbi, vendar zaradi tega toženi stranki niso nastali posebni stroški. Zato je tožena stranka dolžna tožnici povrniti utemeljeno priglašene pravdne stroške na podlagi 1. odst. 158. člena ZPP.
V tem sporu je tožnik zahteval potrdilo o socialnem zavarovanju za sporno obdobje. Tožnik je bil na podlagi pravnomočne sodbe vrnjen na delo k toženi stranki. Nato je prejel sklep o prenehanju delovnega razmerje kot trajno presežni delavec. V sporu zoper navedeni sklep ni uspel. Tožnik je bil prijavljen kot samozaposlena oseba, zato mu tožena stranka, ko se je po pravnomočnosti sodbe zglasil na delo pri toženi stranki, ni mogla vzpostaviti delovnega razmerja. Tožena stranka zato tožniku ne more izdati zahtevanih obrazcev M-1, M-2 in obračunskih listov, ker jih nima in je tožbeni zahtevek iz tega naslova neutemeljen.
vpliv začetka postopka osebnega stečaja na izvršilni postopek
Izvršba je tekom stečajnega postopka, velja tudi za postopek osebnega stečaja glede na določbe 383. člena ZFPPIPP, dopustna izključno v primerih, določenih v 2. odstavku 131. člena ZFPPIPP in 390. členu ZFPPIPP. Sklep o izvršbi ne vsebuje le naložitvenega dela, temveč tudi izvršilni del; v tem se ta postopek razlikuje od postopka izdaje plačilnega naloga po določbah ZPP. Prepoved novih izvršb v času trajanja stečajnega postopka ni umeščena v pododdelek 5.3.2. ZFPPIPP (Pravne posledice začetka stečajnega postopka za terjatve upnikov), temveč v pododdelek 3.8. ZFPPIPP (Vpliv postopka zaradi insolventnosti na izvršilne postopke in postopke zavarovanja).
Tožnici je bila v letu 2009 podana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti. Ob odpovedi ji je bila izplačana odpravnina, pri čemer je tožena stranka v skladu s tretjim odstavkom 3. člena takrat veljavnega ZPVS odvedla prispevke za socialno varnost. Ustavno sodišče je z odločbo U-I-214/2009, Up-2988/08 z dne 8. 7. 2010 ugotovilo, da je tretji odstavek 3. člena ZPSV v neskladju z Ustavo, zaradi česar je Državnemu zboru naložilo, da v roku 6 mesecev po objavi te odločbe odpravi ugotovljeno neskladje. Odločilo je, da se od odpravnin izplačanih zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti do odprave ugotovljenega neskladja ne plačujejo prispevki delavcev za socialno varnost. Dve leti po objavi te odločbe je tožnica vložila tožbo, s katero je zahtevala plačilo razlike med v odpovedi pogodbe o zaposlitvi priznanim bruto zneskom odpravnine in dejansko izplačanim neto zneskom. ZUstS v 44. členu določa, da se razveljavljeni predpis ne uporablja za razmerja, nastala pred dnem učinka razveljavitve, če do tega dne o njih ni bilo pravnomočno odločeno. Obračuna prispevkov za socialno varnost ob izplačilu odpravnine tožnici ni možno šteti za pravnomočno odločitev v razmerju. O tem razmerju bo pravnomočno odločeno šele v tem sodnem sporu. Zato je tožbeni zahtevek na plačilo razlike odpravnine utemeljen.
ZPP člen 110, 110/2, 270, 270/1, 270/1-15. ZNP člen 37.
postopek za delitev solastnega premoženja – priprave za glavno obravnavo – postavitev izvedenca – rok za plačilo predujma – prekluzivni rok
Odločitev, ali bo na predlog stranke (udeleženca) postavilo izvedenca, kakšen predujem bo naložilo predlagatelju ter kakšen rok mu bo dalo za njegovo plačilo, je zgolj in samo v domeni sodišča. Da gre za (procesne) odločitve, ki sodijo zgolj v pristojnost sodišča, jasno nakazuje tudi določba 15. točke 1. odstavka 270. člena ZPP (v zvezi s 37. členom ZNP). Morebitna praksa nekaterih sodnikov, da se o teh okoliščinah s strankami pogovarjajo, tega dejstva ne more spremeniti.
Višina nagrade, ki gre za izdelano mnenje posameznemu cenilcu (izvedencu), angažiranemu v določeni sodni zadevi, je povsem odvisna od konkretnih (relevantnih) okoliščin takšne zadeve, to je od njene kompleksnosti kot tudi od narave nalog, ki so v tem okviru izvedencu naložene. Glede na to variirata tako višina nagrade kot tudi višina zanjo zahtevanega predujma. Zato ni moč govoriti o kakršnikoli „standardni“ (običajni) višini nagrade. Hkrati pa „golo“ sklicevanje na posamičen sklep o nagradi, izdan v drugi civilni zadevi, ne more biti zadosti prepričljiv argument. Predlagatelji namreč v tem oziru niso podali nobenih navedb v zvezi z okoliščinami zadeve (v kateri je bil sklep izdan), ki so bile odločilne za odmero višine nagrade in ki bi kakorkoli kazale na primerljivost s predmetno zadevo.
Čeprav se lahko rok, ki ga določi sodišče za plačilo predujma, na predlog prizadete osebe, če so za to upravičeni razlogi, podaljša, je to po svojem bistvu še vedno prekluziven rok.
Ponudba je sprejeta, če ponudnik prejme naslovnikovo izjavo o sprejemu (1. odstavek 28. člena OZ) in takrat, ko jo prejme. Sprejem je lahko opravljen s sklepčnimi dejanji. Dejanje mora biti takšno, da lahko nedvoumno šteje za izjavo o sprejemu (1. stavek 2. odstavka 28. člena ZASP). Da je tako, je mogoče sklepati iz samega 1. stavka 2. odstavka 28. člena ZASP: poslana mora biti stvar ali opravljeno plačilo; zadošča tudi drugo dejanje, vendar mora biti takšno, da ga je mogoče na temelju ponudbe, prakse med strankama ali običaja razumeti kot izjavo o sprejemu. Zgolj naslovnikov molk praviloma ne zadostuje (1. odstavek 30. člena ZASP). Sprejem ponudbe mora torej biti nedvoumen, čeprav ni nujno, da je izrecen.
Določbo prvega odstavka 158. člena ZPP je mogoče uporabiti le ob ustavitvi postopka zaradi umika tožbe, če do tega pride takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. V predmetni zadevi tožeča stranka tožbe ni umaknila, temveč je predlagala, da sodišče o tožbenem zahtevku odloči brez glavne obravnave. Sodišče prve stopnje je na podlagi 1. odstavka 274. člena ZPP tožbo zavrglo, ker je presodilo, da zanjo ni več pravne koristi. Ta del izreka sklepa je pravnomočen, saj tožeča stranka zoper tovrstno odločitev ni vložila pritožbe. Zato je glede stroškovnega dela zahtevka potrebno šteti, da v predmetnem sporu ni uspela.
izvršilni stroški - stroški ugovora in odgovora na ugovor
ZIZ pravila odločanja o stroških izvršilnega postopka v celoti določa v 5. in 6. odstavku 38. člena. Dolžnik mora upniku na njegovo zahtevo povrniti stroške, ki so bili potrebni za izvršbo, vključno s stroški poizvedb o dolžnikovem premoženju. Upnik mora dolžniku na njegovo zahtevo povrniti izvršilne stroške, ki mu jih je neutemeljeno povzročil.
vdovska pokojnina - izvenzakonska skupnost - razvezana zakonca
V 114. členu ZPIZ-1 je določeno, da ob pogojih iz 110. člena ZPIZ-1 pridobi ob zavarovančevi smrti pravico do vdovske pokojnine tudi oseba, ki je zadnja 3 leta pred smrtjo zavarovanca živela z zavarovancem v življenjski skupnosti, ki je po predpisih o zakonskih zvezi in družinskih razmerjih v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo, ali je v takšni skupnosti živela z umrlim zadnje leto pred njegovo smrtjo in je z njim kadarkoli imela skupnega otroka. Tožnica in pokojni sta bila poročena. Kasneje sta se zaradi težav pokojnega z alkoholom razvezala. Imata dva skupna otroka. Po razvezi se je njun odnos bistveno spremenil (pokojni mož je ponovno začel sodelovati in tožnici pomagati, h gospodinjstvu je prispeval s svojim delom in denarjem, ...). Med tožnico in pokojnim je nastala izvenzakonska skupnost. Ker so bili podani vsi pogoji za pridobitev pravice do vdovske pokojnine, je tožničin tožbeni zahtevek iz tega naslova utemeljen.
Tožeča stranka dokaznega predloga ni utemeljevala v smislu dokazovanja, da je tožena stranka patentirano rešitev tudi uporabljala v proizvodnji. Res je sicer, da je tožeča stranka v prvem odstavku prve pripravljalne vloge z dne 15. 11. 2012 pri utemeljitvi dokaza z zaslišanjem navedenih dveh prič navedla, da priči lahko izpovesta „o slednjih okoliščinah prenosa patentiranega izuma v uporabo tožeči stranki“. Očitno nejasnost v tako podanem dokaznem predlogu je prvostopenjsko sodišče v okviru materialnoprocesnega vodstva razčiščevalo na naroku za glavno obravnavo 28. 2. 2014 s pozivom na konkretizacijo obdobja kršitve in z opredelitvijo dokazov v zvezi s kršitvijo s strani tožene stranke. Tožeča stranka je v tem smislu določno opredelila, da kršitev s strani tožene stranke dokazuje s fotografijo v prilogi spisa A8 do A9, z zaslišanjem detektiva in zaslišanjem zakonitega zastopnika. Tudi ob dodatnem pozivu sodnice je tožena stranka izrecno vztrajala, da kršitev patenta dokazuje z navedenimi tremi dokaznimi predlogi.
SZ-1 člen 24, 24/4, 92, 94. SZ člen 125. SPZ člen 67, 67/2. Pravilnik o standardih vzdrževanja stanovanjskih stavb in stanovanj člen 7. OZ člen 299.
obveznosti lastnika stanovanja – obveznosti najemnika stanovanja – stroški beljenja zidov v skupnih delih stavbe – stroški vzdrževanja – pasivna legitimacija – lastnik – upravljanje s stvarjo
Zavezanec za plačilo vseh stroškov vzdrževanja skupnih delov je lastnik, če med najemnikom in lastnikom ni drugačnega dogovora.
Beljenje zidov v skupnih delih stavbe ne sodi med obratovalne stroške, ki bi bremenili najemnika stanovanja, temveč gre za vzdrževalna dela kot ukrep za ohranitev substance objekta.
ZST-1 člen 11, 11/2, 11/3. ZSVarPre člen 6, 6/3, 27. ZBPP člen 13.
delna oprostitev plačila sodne takse – pravni standard občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje – odločba ustavnega sodišča
Sodišče o delni oprostitvi plačila sodnih taks odloča upoštevaje pravni standard občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje, in sicer na podlagi kriterijev ZBPP za ugoditev prošnji prosilca za brezplačno pravno pomoč.
primernost izvršilnega naslova - sodba delovnega sodišča - dejanje, ki ga lahko opravi le dolžnik
Sodba delovnega sodišča je pravilen izvršilni naslov, saj je obveznost dolžnika v delu, ko izterjuje neto plačo, določena, v delu, kjer je določena obveznost delodajalca, da plača prispevek in davek, pa določljiva.
plača - povračilo preveč izplačane plače - neupravičena obogatitev
Tožeča stranka je na podlagi 3. a člena ZSPJS vložila tožbo za povračilo preveč izplačanega zneska, ker tožena stranka v spornem obdobju pomotoma izplačevala plačo na podlagi količnika 5,00 namesto 4,70, kot je bila določena plača za delovno mesto diplomatski naziv svetovalec. OZ v 191. členu določa, da kdor kaj plača, čeprav ve, da ni dolžan, nima pravice zahtevati nazaj, razen če si je pridržal pravici zahtevati nazaj, ali če je plačal, da bi se izognil sili. Iz te določbe izhaja, da mora biti ravnanje plačnika zavestno, tako glede vednosti kot volje. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev oprlo na zaključek, da o zmoti ni možno govoriti. Po oceni pritožbenega sodišča razlog, zaradi katerega je prišlo do zatrjevanega preplačila, ni bil ugotovljen, čeprav je za odločitev bistvenega pomena. Če je dejansko prišlo do pomote, tožeči stranki ni mogoče očitati, da je toženki izplačala nekaj, kar je vedela, da ni dolžna, če pa ni šlo za pomoto in je bilo izplačilo opravljeno po nalogu tožnici predpostavljenega delavca, je zahtevek neutemeljen.
predhodna odredba – odločba domačega sodišča – plačilni nalog in sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – ustavna odločba
Ustavno sodišče je z odločbo U-I-148/13-15 z dne 10.7.2014 (objavljeno v Uradnem listu RS, št. 58/2014) odločilo, da se točka 1 prvega odstavka 258. člena ZIZ razveljavi. Pravna posledica te odločitve Ustavnega sodišča je v tem, da se omenjeni del zakona, ki ga je Ustavno sodišče razveljavilo, ne more uporabljati za razmerja, nastala pred dnem, ko je razveljavitev začela učinkovati, če do tega dne o njih ni bilo pravnomočno odločeno (44. člen Zakona o Ustavnem sodišču, ZUstS). Z omenjeno razveljavitvijo določbe prvega odstavka 258. člena ZIZ s strani Ustavnega sodišča, ni več podlage za ureditev (katero je do sedaj zagovarjala tudi ustaljena sodna praksa), da sta plačilni nalog in sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, proti katerima je bil vložen ugovor (kar je primer v konkretni zadevi), lahko podlaga za izdajo predhodne odredbe.
Toženec je v spornem obdobju prejel denarno nadomestilo med brezposelnostjo, čeprav glede na odločbo in dejstvo, da mu je pravica do nadomestila med brezposelnostjo mirovala, do tega nadomestila v tem obdobju ni bil več upravičen. Na podlagi odločbe zavoda je prenehala upravičenost do prejemanja denarnega nadomestila med brezposelnostjo oz. je odpadla pravna podlaga. Zato je tožnik upravičen terjati povračilo izplačanega denarnega nadomestila med brezposelnostjo, ki ga je toženec prejel v spornem obdobju, in sicer v skladu s 3. odstavkom 190. člena OZ, po katerem obveznost vrnitve oz. nadomestitve vrednosti nastane tudi, če nekdo nekaj prejme glede na podlago, ki se ni uresničila ali je pozneje odpadla.
družinska pokojnina - otroci - pravice za primer zavarovančeve smrti - pogoji na strani umrlega zavarovanca
Pravico do družinske pokojnine po ZPIZ-1 je mogoče priznati le, če so izpolnjeni predpisani pogoji na strani umrlega zavarovanca in zavarovanega družinskega člana. Med drugim glede na 3. alineo 1. odstavka 109. člena ZPIZ-1 v primeru, če je bil umrli zavarovanec uživalec starostne ali invalidske pokojnine, in če so hkrati izpolnjeni predpisani pogoji na strani zavarovanega družinskega člana. Po 5. odstavku 116. člena ZPIZ-1 lahko pravico do družinske pokojnine pridobi tudi otrok, ki postane popolnoma nezmožen za delo po starosti, da katere mu je zagotovljena pravica do družinske pokojnine, oz. po končanem šolanju, če ga je zavarovanec oz. uživalec pokojninske dajatve do svoje smrti preživljal. Na strani zavarovanega družinskega člana morata biti izpolnjena oba, kumulativno predpisana pogoja, kar v obravnavani zadevi ni dokazano (ni izpolnjen pogoj preživljanja s strani umrle uživalke invalidske pokojnine). Zato tožničin zahtevek na priznanje družinske pokojnine ni utemeljen.