izjava volje – pravnorelevantna volja za sklenitev pogodbe – soglasje volj – načelo vestnosti in poštenja - posredniška pogodba
Zgolj dejstvo, da nekdo ve, da je njegov sogovornik posrednik in da teče pogovor o proviziji, še ne pomeni, da je posredniška pogodba tudi že sklenjena.
odškodninska odgovornost – neodgovorne osebe – razsodnost – stanje nerazsodnosti
Zgolj dejstvo, da je bil toženec popolnoma nerazsoden v času škodnega dogodka, upoštevaje 136. člen OZ, ne zadošča za izključitev njegove odškodninske odgovornosti. Odločilno dejstvo, od katerega je odvisna presoja odgovornosti za obravnavano škodo, je, ali je toženec morebiti sam odgovoren za svojo nerazsodnost v času škodnega dogodka, ker je pred tem kljub opozorilom zdravnikov zavrnil ponujeno bolnišnično zdravljenje.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0006660
OZ člen 619, 766. ZPP člen 254, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
pogodba o delu – mandatna pogodba – dokazovanje z izvedencem – dopolnitev izvedenskega mnenja – predujem za dopolnitev – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Odgovori izvedenca na vprašanja sodišča morajo biti strokovni, temeljiti, jasni in popolni. Če niso taki, je sodišče sámo izvedenca dolžno opozoriti, da pomanjkljivosti oziroma nejasnosti v svojem mnenju odpravi. Táko pobudo lahko da tudi stranka, vendar njena pobuda ni nov dokazni predlog, ki bi upravičeval zahtevo po novem plačilu predujma.
izbris subjekta vpisa iz sodnega registra brez likvidacije - zloraba instituta - ustavitev postopka - dovoljenje lastnika nepremičnine za prijavo poslovnega naslova - preklic dovoljenja - trditvena podlaga
V danem primeru predlagateljica svojih trditev, da subjekt vpisa nima več veljavnega dovoljenja za poslovanje na njenem naslovu, ni podprla prav z nobenim dokazom niti ni svojih trditev konkretizirala. Prav tako njenih trditev ni potrdil subjekt vpisa v odgovoru na ugovor upnika, zaradi česar je zaključek sodišča prve stopnje o poskusu zlorabe postopka izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije upoštevajoč, da je predlagateljica vložila predlog za izbris subjekta vpisa iz sodnega registra brez likvidacije le 7 dni po vpisu spremembe poslovnega naslova na njen naslov, pravilen.
predložitev seznama dolžnikovega premoženja - odločanje na podlagi dokaznega standarda verjetnosti - odmera stroškov izvršilnega postopka
V postopku v zvezi s predlogom za predložitev seznama dolžnikovega premoženja se odloča na podlagi dokaznega standarda verjetnosti. Verjetnost je podana takrat, ko je razlogov, ki govorijo v prid nekega zaključka, več od tistih, ki kažejo na nasprotno. Ker se odloča na podlagi verjetnosti, sodišče praviloma ne izvaja dokazov, pač pa oceni na podlagi gradiva v spisu, ali so navedbe, s katerimi upnik utemeljuje izdajo odredbe za predložitev seznama o stanju dolžnikovega premoženja, izkazane s stopnjo verjetnosti.
ZPP člen 196, 204, 288, 319, 319/2. ZGD-1 člen 398.
izpodbojna tožba - sklep skupščine - ugovor pravnomočno razsojene stvari - nova tožba - bistveno drugačen dejanski temelj - enotno sosporništvo
Izpodbojno tožbo zoper skupščinski sklep je potrebno napovedati že na sami skupščini in se tako že tam zagotavlja obveščanje drugih enotnih sospornikov o vložitvi tožbe.
Razlikovanje med različnimi meritornimi odločbami na podlagi njihovega učinka za enotne sospornike ni utemeljeno.
V konkretnem primeru se, ne glede na drug razlog izpodbijanja, dejanska podlaga tožbenih zahtevkov, ki temelji na določenem historičnem dogodku in predvsem nasprotovanju odločitvi o mirovanju glasovalnih pravic delničarjev, v obeh zadevah v bistvenem ne razlikujeta. Zato ne gre za novo tožbo, ki bi izhajala iz bistveno drugačnega dejanskega temelja kot tožba, o kateri je bilo že pravnomočno razsojeno.
nepremoženjska škoda - odmera denarne odškodnine za strah
Glede na dejanske ugotovitve o intenziteti in trajanju tako primarnega kot tudi sekundarnega strahu je sodišče prve stopnje tožnikom prisodilo pravično in primerno denarno zadoščenje za to obliko škode, in sicer v višini prvotožniku in drugotožnici po 200,00 EUR, tretjetožnici pa v višini 400,00 EUR.
Res je, da je bila obravnavana nezgoda za tožnike nenaden in tudi nehoten dogodek, ki so se ga ustrašili, vendar pri tem ni moč spregledati, da je bil ta primarni strah kratkotrajen, medtem ko sekundarni strah glede na značaj poškodb, ki so jih utrpeli (prvotožnik in drugotožnica lahko telesno poškodbo, tretjetožnica pa poškodbo, ki sodi v skupino srednje hudih primerov) ni bil intenziven in tudi ne dolgotrajen.
Nobena poškodba tožnikov ni bila takšna, ki bi zahtevala bolnišnično zdravljenje, temveč so bili še istega dne po škodnem dogodku, ko so bili v bolnišnici pregledani in oskrbljeni, odpuščeni v domačo oskrbo.
izpodbojnost sklepa o uporabi bilančnega dobička - delitev dobička delničarjem najmanj v višini 4% osnovnega kapitala - učinek razveljavljenega sklepa - sprememba sklepa skupščine
Sodba o razveljavitvi sklepa skupščine učinkuje proti vsem delničarjem ter članom organov vodenja ali nadzora (398. člen ZGD-1), kar v konkretnem primeru pravnomočne sodbe o razveljavitvi sklepa o uporabi bilančnega dobička pomeni, da bo morala skupščina ponovno odločati o uporabi bilančnega dobička.
Ker je sodišče prve stopnje sicer pravilno ugotovilo, da obstajajo okoliščine, ki upravičujejo delitev bilančnega dobička, vendar je skupščinski sklep pravilno razveljavilo, ker je tudi v nasprotju z zakonom, bi moralo posledično zavreči tožbo v delu, v katerem tožeča stranka zahteva odločitev, da se nameni del bilančnega dobička za izplačilo dividend delničarjem in o izplačilu dividend.
ustavitev izvršbe zaradi nezmožnosti prodaje nepremičnine - pravne posledice ustavitve - nedopusten izbris hipoteke in zaznambe sklepa o izvršbi
Posledice upnikovega ravnanja, če ne predlaga nove (tretje) prodaje v 6 mesecih od drugega naroka, na katerem nepremičnine ni bilo mogoče prodati, je ustavitev izvršbe (drugi odstavek 194. člena ZIZ). V tem primeru ZIZ v četrtem odstavku 194. člena ZIZ jasno predpisuje, da upnik obdrži zastavno pravico na nepremičninah za zavarovanje svoje terjatve in sodišče v zemljiški knjigi ne razveljavi zaznambe sklepa o izvršbi.
sporazum o predčasni prekinitvi pogodbe – učinki razvezane pogodbe – prevzem del – neprerekana dejstva
Glede dejstva, da je med pogodbenima in pravdnima strankama prišlo do sporazuma o predčasni prekinitvi pogodbe, ni mogoče mimo dejstva, da je tožnik že v tožbi (točka II navedb) navedel, da predlaga zaslišanje priče J.K., predstavnika toženca, ki bo potrdil neizvedbo del s strani toženca in končni dogovor o ustavitvi projekta namestitve modula MPS maloprodaja (z dodatkom, da je pričo J.K. vabiti na naslov A. d.o.o., Ljubljana ...), česar toženec nikoli v postopku pred sodiščem prve stopnje ni negiral, v posledici česar je v skladu z 214. členom ZPP to dejstvo šteti za priznano in ga toženec z uspehom ne more več s pritožbo uveljavljati (ga sedaj negirati), upoštevajoč da priznanih dejstev niti ni potrebno dokazovati.
zamudna sodba – pritožbeni razlogi – dejansko stanje
Zamudna sodba ni sodba o utemeljenosti tožbenega zahtevka, ampak sodba o izpolnjenih pogojih iz 318. člena ZPP. Sodišče prve stopnje zato ni raziskovalo dejanskega stanja, ampak je v tožbi podane navedbe pravno ovrednotilo.
predhodna odredba – odločba domačega sodišča – sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine zoper katerega je vložen ugovor – ustavna odločba
Na podlagi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine zoper katerega je vložen ugovor, zaradi odločitve Ustavnega sodišča U-I-148/13 z dne 10. 7. 2014, predhodne odredbe ni (več) mogoče izdati.
izbris pravne osebe iz sodnega registra – pravne posledice izbrisa – prenehanje pravne osebe – naknadno najdeno premoženje izbrisane pravne osebe – odgovornost za obveznosti izbrisane družbe – aktivni družbeniki – pravno nasledstvo
Po utrjenem stališču sodne prakse Vrhovnega sodišča aktivni družbeniki družbe, ki je bila izbrisana na podlagi 441. člena ZFPPIPP, niso njeni univerzalni pravni nasledniki, ampak odgovarjajo le za neplačane obveznosti družbe do upnika. Le v tem primeru gre za odpravljivo pomanjkljivost tožbe, ko mora sodišče prekiniti postopek, prekinjeni postopek pa se nadaljuje ob izpolnjenosti predpostavk za odgovornost aktivnih družbenikov za neplačane obveznosti izbrisane družbe. Aktivni družbeniki so odgovorni le za izpolnitev neplačanih obveznosti izbrisane družbe, niso pa po izbrisu družbe družbe upravičeni do njenega premoženja oziroma pripadajočega deleža na njem. ZFPPIPP namreč izrecno določa, da se v primeru kasneje najdenega premoženja izbrisane družbe nad tem premoženjem izvede stečajni postopek.
Toženca nista predlagala izdaje dopolnilne sodbe po 325. členu ZPP, prav tako ne tožnica, zato se šteje, da je za zahtevke, o katerih ni bilo odločeno, nastopila domneva umika tožbe.
Tožnica ni izkazala, da je stroške za obnovo meje že plačala. Očitno je torej, da ta njena terjatev do tožencev še ni zapadla, zato bi moralo sodišče v skladu s 311. členom ZPP tožbeni zahtevek v tem delu zavrniti.
določitev vrednosti nepremičnine - ponovna ugotovitev vrednosti nepremičnine z novim cenilcem - precejšnja sprememba vrednosti - tretji narok za javno dražbo - ustavitev izvršbe na nepremičnino
Precejšnja sprememba vrednosti, ki se mora izkazati z mnenjem sodnega cenilca o tržni vrednosti, mora biti posledica določene spremembe na nepremičnini ali spremenjenih tržnih razmer, nikakor pa ne gre za spremembo v smislu te določbe, če drug cenilec, ki ga privatno angažira stranka, drugače ovrednoti nepremičnino, kot jo je ovrednotil sodni izvedenec v postopku, postavljen s strani sodišča.
ZZK-1 člen 19. EZ člen 57. ZPP člen 108, 180, 318, 318/1, 318/1-3.
zamudna sodba – priznanje dejstev – sistem afirmativne litiskontestacije – sklepčnost tožbe – nasprotna tožba – nepopolna vloga – neprava stvarna služnost v javno korist – pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona – priposestvovanje neprave služnosti – nepravilna služnost – priposestovalna doba – infrastrukturni objekt – daljnovod – prostorske meje služnosti – pravni standard natančnega opisa – priposestvovanje po ODZ
Ni razloga, da priposestvovanje neprave stvarne služnosti - služnosti, ustanovljene v korist določenega subjekta - ne bi bilo mogoče.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0077102
OZ člen 101, 101/1, 280, 280/1, 282, 282/1. SZ-1 člen 42, 42/1.
spor majhne vrednosti – aktivna legitimacija upravnika – rezervni sklad – predmet izpolnitve - nakazilo na račun upravnika - izrek sodbe
Ker gre v konkretnem primeru za prenos materialnopravnega upravičenja za izterjavo prispevkov v rezervni sklad na upravnika - tožnico, ki je ta sredstva sedaj s predmetno tožbo upravičena terjati svojem imenu in na svoj račun, je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da pomeni tudi plačilo na transakcijski račun upravnika (kot se zahteva v konkretnem primeru) in ne izrecno na poseben račun rezervnega sklada veljavno izpolnitev obveznosti etažnega lastnika – toženke.
Izrek sodbe mora biti takšen, da bo vsebina te obveznosti jasna in tako določna, da jo bo mogoče ločiti od ostalih obveznosti.
neupravičena pridobitev – odsotnost pravne podlage – vrnitev preživnine, plačane na podlagi pravnomočne sodne odločbe – izdatki zaradi preživljanja otroka – zahtevek za povračilo izdatkov od tistega, ki je otroka dolžan preživljati – verzija
Tistega, kar je bilo izpolnjeno na podlagi pravnomočne sodbe, ni mogoče zahtevati nazaj s tožbo zaradi neupravičene obogatitve.
Roditelj, ki zadržuje otroke proti volji drugega roditelja, kateremu so bili s sodno odločbo zaupani v varstvo in vzgojo, in v primeru, da je ta drugi roditelj uporabil vsa pravna sredstva, da bi dobil otroke, prvi roditelj ne more zahtevati povrnitve stroškov za preživljanje otrok v obdobju, ko jih je protipravno zadrževal pri sebi.