spor majhne vrednosti - sklepčnost tožbe - minimum navedenih dejstev
Tožeča stranka je navedla najmanj minimum dejstev, ki so potrebna za sklepčnost tožbe. Ali ta minimum zadošča, je odvisno tudi od ugovorov nasprotne stranke, ki jih v predmetni zadevi glede stroškov zapore ceste ni bilo. Sodišče prve stopnje je zato neutemeljeno zahtevalo od tožeče stranke, da bi morala za sklepčnost tožbe navesti še, koliko časa je trajala posamezna zapora in na kakšni podlagi je ovrednotila škodo zaradi cestišča.
ZNP člen 37, 132. ZPP člen 108, 108/5, 337, 337/1.
sodna ureditev meje – predlog za sodno ureditev meje – nepopolna vloga – pritožbene novote – zavrženje predloga
Ker predlog za sodno ureditev meje ni bil ustrezno popravljen tako, da bi vseboval vse obvezne sestavine iz 132. člena ZNP, in je ostal nepopoln, je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo določilo 5. odstavka 108. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP ter ga zavrglo.
sodna taksa – izjava o premoženjskem stanju – neresnični podatki
Če je stranka v izjavi o premoženjskem stanju navedla neresnične podatke, je treba izjavi v celoti odvzeti dokazno vrednost in posledično zavrniti predlog za oprostitev plačila sodne takse.
Ker je toženka pristopila že na razpisani in nepreklicani prvi pripravljalni narok in narok za glavno obravnavo, pa čeprav sodišče prve stopnje tega ni izvedlo iz razlogov na strani tožeče stranke (s tem je bila varovana njena pravica navajanja dejstev), je upravičena do nagrade za narok, saj bi se na tem izvajali dokazi glede na to, da je na narok bila vabljena tudi priča, vendar zaradi ravnanja tožeče stranke ta narok v njeno korist ni bil opravljen.
USTAVNO PRAVO – PREKRŠKI – CESTE IN CESTNI PROMET – PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
VSL0066624
URS člen 125, 156. ZUstS člen 23, 23/1. ZP-1 člen 66, 66/3, 156, 156-1. ZCes-1 člen 5, 5/1, 123a. ZJC-B člen 19.
obstoj prekrška – prepovedi ogrožanja varne uporabe javne ceste – varstvo javnega interesa – obstoječe javne ceste – omejitev lastninske pravice – poseben postopek razlastitve – neustavni občinski odlok – postopek za oceno ustavnosti – ustavnost in zakonitost podzakonskih aktov – hitri postopek – zahteva za sodno varstvo – pravica do pritožbe
Upoštevajoč sodbo Vrhovnega sodišča RS IV Ips 4/2014 z dne 8. 5. 2014 so po sprejeti razlagi 123.a člena ZCes-1 lastniki nepremičnin, po katerih potekajo obstoječe javne ceste, dolžni spoštovati prepovedi in omejitve iz 5. člena ZCes-1 le v času trajanja postopka iz 19. člena ZJC-B, torej v obdobju, v katerem občine s svojo aktivnostjo, usmerjeno v pridobitev teh nepremičnin, izkazujejo upravičenost takšnega omejevanja lastninske pravice. Tako morajo prekrškovni organi in sodišča v konkretnih postopkih ugotavljati obstoj te predpostavke, saj je le v primeru dejanskega teka postopka po 19. členu ZJC-B mogoče uporabiti 5. člen v zvezi s 123.a členom ZCes-1. To pomeni, da bi moralo sodišče pred svojo odločitvijo raziskati oziroma ugotoviti ali v zvezi z lastništvom zemljišča, po katerem naj bi potekala javna cesta, potekajo kakršnekoli aktivnosti občine v zvezi s sklenitvijo ustreznega pravnega posla za pridobitev zemljišča, po katerem poteka javna cesta ali pa se izvaja postopek razlastitve.
ZPP člen 6, 104, 156, 226, 226/2. ZFPPIPP člen 60, 60/4, 61, 63.
pravdni stroški – pripoznava zahtevka – prerekanje terjatve v stečajnem postopku – popolnost prijave terjatve v stečajnem postopku – smiselna uporaba pravil ZPP
Pri smiselni uporabi pravil je treba opredeliti tudi tiste značilnosti posameznega postopka zaradi insolventnosti, zaradi katerih se razlikuje od pravdnega postopka. Prijava terjatve namreč ni zahteva upnika sodišču, naj odloči o utemeljenosti njegove terjatve, saj v insolvenčnem postopku sodišče o čem takem sploh ne odloča. Pravočasna prijava terjatve, ki se sicer vloži na sodišče, je torej vsebinsko predvsem vloga upravitelju, ki se izjasni o utemeljenosti terjatve. V skladu s tem je treba tudi smiselno uporabiti pravila ZPP, ki se nanašajo na vloge in priložene listine.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM0022799
URS člen 28, 29. KZ RS člen 227. KZ-1 člen 299, 300, 301, 301/1. ZJRM-1 člen 6, 6/1, 7, 7/1, 22, 22/1. ZJSJP člen 26, 27, 30. ZJZ člen 29, 33, 33/1, 40. ZKP člen 372, 372/1, 372/1-1, 372/2, 378, 378/2, 445, 445/1. ZPol člen 3, 3/1, 3/1-1, 3/1-3, 34, 34/2.
kaznivo dejanje sodelovanja v skupini, ki prepreči uradni osebi uradno dejanje - res iudicata - o istem dejanju je bilo že pravnomočno odločeno z odločbo o prekršku - prisotnost obdolženih in zagovornikov na seji senata pritožbenega sodišča - kršitev kazenskega zakona - zakonski znaki kaznivega dejanja - preprečitev uradnega dejanja uradni osebi - sodelovanje v skupini - pravica do obrambe - nekonkretizirana opredelitev inkriminiranega ravnanja - postopek o prekršku - prepoved ponovnega sojenja o isti zadevi - storitveno kaznivo dejanje - aktivno ravnanje - opustitveno kaznivo dejanje - načelo zakonitosti - pravica do pravnih jamstev - dekriminacija kaznivega dejanja
Znaki kaznivega dejanja po prvem odstavku 301. člena KZ.
Za presojo ravnanja (opustitve) in za odškodninsko odgovornost toženke je pomembno, da je možnost nastanka škode kot posledica opustitve namestitve varovala na karniso predvidljiva, pri čemer pa ni nujno, da bi bila odgovorna oseba (v obravnavanem primeru toženka) sposobna predvideti konkretne (sicer malo verjetne) posledice, ki se kasneje uresničijo, temveč je zgolj pomembno, da je odgovorna oseba objektivno sposobna predvideti, da njeno ravnanje lahko povzroči širok spekter različnih škodljivih posledic.
osebni stečaj - preizkusno obdobje - višina obveznosti
Zgolj okoliščina, da je obveznost relativno nizka (iz prijav terjatev izhaja, da gre za davke in prispevke), ni bistvena za določitev dolžine preizkusne dobe. Za to prav tako ni bistveno splošno gospodarsko stanje v državi.
Sodišče predlogu za preložitev zadeve ni bilo dolžno slediti, saj ne gre za upravičen razlog za odsotnost z naroka, prav tako pa tudi ni bilo dolžno obvestiti strank, da predlogu za odložitev ne bo ugodilo. Dolžnost strank namreč je, da se na vabilo odzovejo, sicer jih lahko zadenejo zakonsko predpisane posledice izostanka z naroka.
predlog za preložitev naroka - zdravstveni razlogi - opravičljiv razlog za izostanek - opravičilo - zdravniško potrdilo - nedovoljene pritožbene novote
Sodišče stranke ni dolžno obvestiti o tem, da njenemu predlogu za preložitev naroka ni ugodilo. Če stranke ne obvesti o preklicu obravnave, to pomeni, da se bo narok opravil.
Pogoja za preložitev naroka iz zdravstvenih razlogov sta dva: opravičljiv razlog za izostanek in opravičilo sámo. Toženec pogojem za preložitev ni zadostil, saj v prošnji za preložitev naroka ni predložil zdravniškega potrdila. Zgolj navedba razloga za izostanek ne zadošča, temveč je potrebno predložiti tudi dokaz, s katerimi se opravičljivost izostanka utemeljuje.
ZFPPIPP člen 131, 131/1, 132, 132/1. ZZK-1 člen 48, 48/2, 52, 52/3. ZIZ člen 263, 263/2, 264, 264/2. URS člen 14.
pridobitev ločitvene pravice – predhodna odredba – pogojna zastavna pravica
Pravo ne predpisuje in s stališča Ustave tudi ne sme predpisovati, da bi osebe, ki so svoje terjatve učinkovito zavarovale že ob nastanku obveznosti, prejele poplačilo le hkrati in v enakem deležu kot osebe, ki tega niso storile, saj sta položaja takih upnikov bistveno različna.
Prevladujoča sodna praksa potrjuje stališče tožeče stranke, da se s predhodno odredbo sicer pridobi zastavno pravico, vendar pa je ta le pogojna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL0073353
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-12. OZ člen 1036, 1037, 1037/1, 1037/2.
res iudicata – asignacija – pogodba o asignaciji – uvedba postopka prisilne poravnave - veljavnost asignacijske pogodbe - preklic nakazila
S tem, ko je prvostopenjsko sodišče z izpodbijano sodbo odločilo o delu zahtevka upnika (tožeče stranke) za dovolitev izvršbe, o katerem je že bilo pravnomočno odločeno, je zagrešilo bistveno postopkovno kršitev po 12. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
Sama uvedba (ne pa tudi začetek) postopka prisilne poravnave nima vpliva na veljavnost kasneje sklenjene asignacijske pogodbe.
ZPP člen 115, 115/1, 213, 213/2, 339, 339/2, 339/2-8.
zaslišanje stranke – opravičen izostanek z naroka – predlog za preložitev naroka – pogoji za preložitev naroka – službena odsotnost stranke – posledice izostanka z naroka
Za preložitev naroka ne zadostuje, da stranka opraviči svoj izostanek, temveč mora imeti tudi opravičljiv razlog za izostanek. Tožena stranka bi morala zatrjevati, v čem je bila službena odsotnost nenaden, objektivno nepredvidljiv dogodek in kateri so bili tisti razlogi, ki so botrovali tako pozni sporočitvi odsotnosti, ter seveda za to predložiti konkretne in prepričljive dokaze.
Zaslišanje strank ni obvezen dokaz, temveč je izenačen z drugimi dokazi, zato ga sodišče ni dolžno vselej izvesti.
narok za glavno obravnavo - vabilo na narok za glavno obravnavo – opravičilo – zamuda – zaključena glavna obravnava - nove navedbe – spor majhne vrednosti
Na zapisniku o naroku je sicer res napravljen uradni zaznamek z ugotovitvijo, da je ob 12.05 pristopil zakoniti zastopnik tožene stranke, vendar pa slednje na pravilnost postopanja prvostopenjskega sodišča, ki je narok opravilo v odsotnosti pravilno vabljene tožene stranke, ni imelo vpliva. Sodišče prve stopnje je namreč do trenutka, ko je zakoniti zastopnik pristopil, glavno obravnavo že zaključilo.
ZGD-1 člen 384, 384/1, 388, 388/2, 556, 556/2, 607, 607/5. ZNP člen 21. ZPP člen 286b.
izključitev manjšinskih delničarjev iz družbe – primerna denarna odpravnina – postopek sodnega preizkusa menjalnega razmerja – postavitev novega izvedenca – napačen pravni pouk
Zakon ne daje konkretnih vsebinskih meril, ki jih je treba upoštevati pri določanju primerne denarne odpravnine. Gre za pravni standard, katerega vsebino je treba v vsakem konkretnem primeru napolniti s pomočjo metod in standardov ocenjevanja vrednosti podjetja, ob upoštevanju premoženjskega in profitnega stanja družbe v tistem trenutku, ko skupščina sklepa o izločitvi manjšinskih delničarjev. Primerna denarna odpravnina, ki jo ob iztisnitvi zahteva zakon, je tista, ki manjšinskemu delničarju zagotavlja nespremenjenost njegovega življenjskega položaja in je poštena za obe stranki, tako za glavnega kot za manjšinskega delničarja.
povračilo stroškov postopka – rok za vložitev zahteve za povrnitev stroškov postopka - zamudna sodba
Tožnica lahko po izdaji zamudne sodbe zahteva povrnitev stroškov po 7. odstavku 163. člena ZPP in enako velja tudi v drugih primerih, ko sodišče izda sodbo brez glavne obravnave.
PRAVO DRUŽB – KORPORACIJSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0063878
ZGD-1 člen 176. OZ člen 417.
pravica delničarja do bilančnega dobička - dividenda - prenos pravice do dividende - prenos vrednostnega papirja - cesija - sklep o uporabi bilančnega dobička - terjatev do izplačila dobička
Do presečnega dne se pravica do dividende prenaša hkrati s prenosom vrednostnega papirja. Z nastopom presečnega dne pa je pravica do dividende prenehala biti inkorporirana v vrednostnem papirju. Pridobila je pravno samostojnost in se od tega trenutka ne prenaša več hkrati s prenosom vrednostnega papirja, temveč skladno s pravili, ki veljajo za prenos pravic (torej s cesijo).
Delničar nima obligacijskopravnega zahtevka do družbe, da mu izplača dobiček, čeprav družba v poslovnem letu izkaže čisti dobiček. Predpogoj za obligacijsko pravni zahtevek delničarja do družbe je sklep o uporabi bilančnega dobička, ki ga sprejme skupščina. V tem trenutku se iz korporacijskega upravičenja do dela dobička izloči samostojno obligacijska premoženjska pravica, terjatev do izplačila dobička – dividende. Ko je bilančni dobiček enkrat razdeljen, skupščina o njem ne more ponovno odločati. Terjatev na izplačilo dobička je s trenutkom sprejetja sklepa že postala sestavni del družbenikovega oziroma delničarjevega premoženja, zato je drugi družbeniki oziroma delničarji ne morejo več odpraviti z razveljavitvijo sklepa.
Dematerializacija vrednostnih papirjev pomeni nadomestitev papirnatega nosilca pravic z elektronskim nosilcem teh pravic. S samo zamenjavo nosilca se vsebina pravic iz vrednostnega papirja ne spremeni. Pravna narava vrednostnega papirja in s tem vsebina obveznosti izdajatelja in pravica imetnikov ostanejo nespremenjene.
ZFPPIPP člen 226, 226/4, 227, 282, 282/1, 305, 370, 370/3.
sklep o preizkusu terjatev - prijava ločitvene pravice - prijava terjatve in ločitvene pravice v stečajnem postopku - zunajsodna uveljavitev terjatve - stroški - posebna razdelitvena masa - končni načrt - načrt razdelitve posebne stečajne mase
S sklepom o preizkusu terjatev, ločitvenih in izločitvenih pravic je bilo pravnomočno odločeno, da sta tako terjatev kot ločitvena pravica priznani, upraviteljici pa je bilo naloženo, da tudi to zavarovano terjatev plača iz premoženja, ki je predmet ločitvene pravice, torej iz poplačanih terjatev dolžnika stečajnega dolžnika. Ta sklep sodišča veže tako upraviteljico kot tudi pritožnika, pritožnik pa ne more naknadno uveljavljati, da bo to svojo ločitveno pravico uveljavil zunajsodno.