invalidski dodatek - upravni postopek - odprava in razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici - pravne posledice odprave in razveljavitve odločbe
Odločba tožene stranke je nezakonita že iz formalnih razlogov, ker ni presodila, na kateri procesnopravni podlagi je bila izdana prvostopna odločba. Nezakonita pa je tudi zato, ker je z revizijsko odločbo posegla v pravna razmerja, o katerih je bilo odločeno s prvostopno odločbo (z dne 31.3.1989) na način, za katerega ni podlage v ZUP in ne ZVI. Pa tudi sicer mora razlog za odpravo odločbe obstojati ob njeni izdaji ter da okoliščine, ki so nastopile po njeni izdaji, pa po materialnem pravu vplivajo na obseg priznane pravice ali njeno prenehanje, mogoče glede na procesne določbe praviloma upoštevati le ob izdaji nove odločbe, ki pa velja za naprej, le če tako izrecno določa zakon. To velja tudi za odločanje v reviziji po 44. členu ZVI.
KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - POGODBENO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS03538
ZOR člen 51, 51/1, 51/2, 52, 66.ZKZ člen 21, 21/6, 28, 29.
sklenitev pogodbe - podlaga pogodbe - podlaga, ki je v nasprotju s prisilnimi predpisi (nedopustna podlaga) - ničnost pogodbe zaradi podlage - promet s kmetijskimi zemljišči - omejitve - predkupna pravica - daritev kmetijskega zemljišča - navidezna pogodba
Samo tožnikovo osebno prepričanje za drugačno oceno o zatrjevani navideznosti ne zadošča, o navideznosti pa ni nobenih dokazov, kar potrjuje tudi tožnik sam v reviziji.
Na neobstoj podlage tožnik samo sklepa na podlagi dejstva, da med pogodbenima strankama ni nobenega sorodstvenega razmerja, tako sklepanje pa je zmotno, saj bi sicer za veljaven obstoj podlage vsake darilne pogodbe bilo potrebno, da sta pogodbenika v sorodu.
V 29. členu ZKZ je bil promet s kmetijskim zemljiščem z darilnimi pogodbami res omejen, vendar le v določenih relacijah. Kmet je smel podariti kmetijsko zemljišče ali gozd občanu, ki se po tem zakonu ni štel za kmeta, le če je bil z njim v določenem sorodstvenem razmerju. Ostalega prometa kmetijskih zemljišč ali gozdov z darilnimi pogodbami zakon ni omejeval. Določba 29. člena ZKZ je omejevala prehod kmetijskega zemljišča z darilno pogodbo le od kmeta na nekmeta, da bi preprečila drobljenje kmetijskih zemljišč in njihovo prehajanje v last tistih, ki se niso ukvarjali s kmetijsko dejavnostjo. Omejitve pa niso veljale za prehod kmetijskega zemljišča od kmeta na kmeta, od nekmeta na kmeta in od nekmeta na nekmeta.
Darilno pogodbo, ki je bila sicer sklenjena v skladu z ZKZ, je pa bila le navidezna in se je z njo prikrivala prodajna pogodba, je lahko s tožbo izpodbijal prednostni upravičenec do nakupa, vendar s pravilno v skladu z 28. členom ZKZ postavljenimi zahtevami. Dokazati je moral navideznost pogodbe in dejstvo prikrajšanja pri svoji prednostni pravici do nakupa kmetijskega zemljišča. Tožnik ni pravilno postavil tožbenega zahtevka, navideznosti sporne darilne pogodbe ni dokazal, prednostni upravičenec glede na določbo 6.
odstavka 21. člena ZKZ pa kljub solastništvu ni bil, saj ni imel statusa kmeta.
najem poslovnih stavb - prenehanje najema - povračilo vlaganj - razlaga pogodb - razlaga spornih določil - nejasna določila v primeru pogodbe, pripravljene od ene pogodbene stranke
V pogodbi, pripravljeni in predlagani s strani tožene stranke, pa je bilo za primer prenehanja najemnega razmerja dogovorjeno, da je dolžna tožena stranka plačati tožeči stranki "določen odstotek za amortizacijo, ki ustreza letni porabi objekta" (zadnji odstavek 5. člena pogodbe). Ta del pogodbe pa sta si pravdni stranki razlagali vsaka po svoje. Tožeča stranka je zatrjevala, da tak dogovor predstavlja obveznost tožene stranke, da ji povrne vrednost investicije, ki ob prenehanju najemnega razmerja še ni bila amortizirana. Tožena stranka je taki razlagi pogodbenega določila nasprotovala, vendar pa tekom postopka ni postavila jasne trditve o tem, kaj naj bi po njenem mnenju predstavljalo sporno pogodbeno določilo in koliko bi po njenem izračunu lahko znašala njena obveznost. Zatrjevala je le, da tožeči stranki ne dolguje ničesar. Med strankama sporno določilo 5. člena najemne pogodbe je zato moralo razložiti sodišče, pri tej razlagi pa se je utemeljeno in materialnopravno pravilno sklicevalo na določbe zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR) o razlagi pogodb. Ob upoštevanju načel obligacijskega prava, ki so določena v ZOR, dejstva, da je bila pogodba predlagana in pripravljena s strani tožene stranke, in dejstva, da je bila med pravdnima strankama sklenjena odplačna pogodba (določbe 99., 100. in 101. člena ZOR), je tudi po presoji revizijskega sodišča sporno določilo 5. člena najemne pogodbe razložilo materialnopravno pravilno in sicer tako, da je toženi stranki naložilo, da mora tožeči stranki povrniti denarno vrednost tistih investicij v zgradbo, ki v času prenehanja najemnega razmerja še niso bile amortizirane.
Po določbi 399. člena ZPP veljajo v postopkih za revizijo smiselno določila istega zakona o pritožbi zoper sodbo, med drugimi tudi določba drugega odstavka 349. člena ZPP. Po navedeni določbi lahko stranka umakne že vloženo pritožbo, dokler sodišče druge stopnje ne izda odločbe.
POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS03443
ZOR člen 173, 176, 176/1, 611. ZPP (1977) člen 190, 190/1, 191, 191/1, 191/3.
tožba - (objektivna) sprememba tožbe - padec vrednosti denarja - valorizacija tožbenega zahtevka - negmotna škoda - denarna odškodnina - odgovornost za škodo od nevarne stvari - domneva vzročnosti - izročitev stvari v uporabo tretjemu - pogodba o delu - odgovornost prevzemnika posla za sodelavce
Druga tožena stranka je prevzela stroj v uporabo in obratovanje, s tem glede na določbo prvega odstavka 176. člena ZOR prevzela tudi odgovornost za nastalo škodo po načelu vzročnosti (173. člen ZOR), prevzela pa je tudi strojnika.
Okoliščina, da je strojnik ostal v delovnem razmerju s tretjo toženo stranko, pa zaradi eventualne njegove (krivdne) odgovornosti, tega še ne postavlja v položaj tretjega po določbah 177. člena ZOR. Strojnik je namreč delal po naročilu druge tožene stranke, ki kot prevzemnik zato odgovarja za njegovo delo pri prevzetem poslu, kot da bi ga bila sama opravila (611. člen ZOR).
povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - telesne bolečine, duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti, strah - bodoča škoda - pravična denarna odškodnina kot pravni standard - pomen prizadete dobrine in namen odškodnine - individualizacija škode
Pravna podlaga za presojo odškodnine za vse tri oblike nepremoženjske škode je v določbah prvega in drugega odstavka 200. člena in 203. členu Zakona o obligacijskih razmerjih, po katerih mora sodišče pri odločanju o podlagi škode in višini odškodnine upoštevati pomen prizadete dobrine in namen odškodnine, pri tem pa paziti, da ne bi šlo na roke težnjam, ki niso združljive z njeno naravo in namenom. Zato je potrebno pri določanju odškodnine nasplošno upoštevati širše okvire, ki se izražajo v medsebojnem primerjanju med posameznimi škodami in odškodninami zanje, hkrati pa upoštevati tudi specifične okoliščine pri posameznem oškodovancu, njegovo konkretno objektivno prizadetost in kako se ta odraža v njegovi duševnosti glede na njegovo starost, spol, poklic, siceršnje življenjske aktivnosti, temeljni duševni ustroj in podobno. Odškodnina je torej posledica konkretizacije in individualizacije posameznih škodnih primerov.
prodaja - dolžnosti prodajalca blaga - pogojevanje prodaje z vnaprejšnjim plačilom kupnine (predplačilo) - načelo vestnosti in poštenja - obresti od vnaprej plačane kupnine
Za odločitev v tej zadevi je bistvena ugotovitev, da je tožena stranka tožniku postavila kot pogoj za prodajo avtomobila vnaprejšnje plačilo kupnine. Če bi kupci imeli pri toženi stranki še druge možnosti na izbiro, element pogojevanja vnaprejšnjega plačila za sklenitev pogodbe ne bi bil podan, zaradi česar tudi ne bi bilo upravičenja do obresti po 26. členu zakona o blagovnem prometu (Ur. list SRS, št. 21/77 in 29/86 v zvezi z 31. členom zakona o trgovini (Ur. list RS, št. 18/93).
predhodno vprašanje - prekinitev postopka, kadar je zoper pravnomočno odločitev drugega sodišča o predhodnem vprašanju vloženo izredno pravno sredstvo - zavarovanje dokazov - narava postopka - revizija - dopustnost revizije, kadar sodišče ne odloči o predlogu za zavarovanje dokazov
Pravilna je ugotovitev, da ni bilo pogojev za prekinitev postopka zaradi pravdne zadeve P ..., v kateri sta toženca tožila tožnika zaradi ugotovitve lastninske pravice na obravnavani parceli, pridobljene na podlagi priposestvovanja. Oporekana lastninska pravica v pravdi na podlagi tožbe za vrnitev stvari (36. člen ZTLR) je slejkoprej predhodno vprašanje. Če o njem teče druga pravda, lahko sodišče odloči, da tega vprašanja ne bo samo reševalo (1. točka prvega odstavka 213. člena ZPP) in v tem primeru mora odrediti prekinitev postopka. Toda v obravnavanem primeru je bilo o predhodnem vprašanju že odločeno v času glavne obravnave v tej pravdi (prvi odstavek 12. člena ZPP), in to pravnomočno (z odločbo Višjega sodišča v K., opr. št. Cp ...), zaradi česar sploh ni bilo več pogojev za prekinitev postopka (drugi odstavek 215. člena ZPP). Tako ni bilo zakonskih pogojev, da bi sodišče čakalo na izid postopka, ki teče na podlagi izrednega pravnega sredstva zoper pravnomočno odločbo, ki je zajela predhodno vprašanje.
Kršitve postopka zato, ker sodišče ni reagiralo na predlog za zavarovanje dokazov (273. člen ZPP), ni mogoče uveljavljati v reviziji samostojno. To izredno pravno sredstvo je sicer dovoljeno tudi zoper sklepe, vendar le takšne, s katerimi se pravnomočno konča postopek, se pravi takšne, ki pripeljejo do prenehanja litispendence. Postopek za zavarovanje dokazov pa sploh nima narave pravdnega postopka, v katerem odloča sodišče o zahtevkih strank (prvi odstavek 1. člena ZPP). Gre namreč za poseben procesni institut za izvajanje dokazov, ki sploh ni nujno vezan na obstoj pravde.
kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost - posilstvo - uporaba sile
Iz opisa dejanja v izreku prvostopne sodbe izhaja, da je obsojenec, potem, ko mu je oškodovanka pobegnila iz osebnega avtomobila, oškodovanko ujel in "jo podrl na tla ter odvlekel nazaj do osebnega avtomobila", nato jo je "porinil na zadnji sedež ter ji na silo slekel trenerko in spodnje hlačke", potem ko ga je oškodovanka odrivala in brcnila, pa "se je ulegel nanjo", "ji porinil penis v vagino in z njo spolno občeval". Opisana so torej izvršitvena dejanja kaznivega dejanja posilstva, ki predstavljajo uporabo sile.
Okoliščino, da zoper obtoženca tečeta dva kazenska postopka zaradi istovrstnih kaznivih dejanj, sodišče sme šteti kot okoliščino, ki utemeljuje bojazen, da bi utegnil obtoženec na prostosti ponavljati kazniva dejanja.
časovna veljavnost kazenskega zakona - milejši zakon - kaznivo dejanje ogrožanja javnega prometa - varnostni ukrep prepoved vožnje motornega vozila - stranska kazen prepoved vožnje motornega vozila
Določba 2. odstavka 3. člena KZ torej govori o uporabi zakona, ki je za storilca milejši, kar pomeni, da ni možna uporaba dveh kazenskih zakonov. Sodišče mora oceniti, kateri kazenski zakon je ob celotni uporabi milejši za storilca ter mora potem tega tudi v celoti uporabiti. Ni možna kombinacija dveh zakonov oziroma uporaba določb enega zakona v tistem delu, ki je milejši za storilca ter drugega zakona, ki je v drugem delu milejši za storilca.
Še ne pravnomočno končana pravda, v kateri investitorka uveljavlja določene zahtevke na podlagi vloženih prispevkov k povečanju premoženja po pok. materi, izjemoma predstavlja predhodno vprašanje, zaradi katerega je utemeljena prekinitev postopka za izdajo lokacijskega dovoljenja.
Določila 3. alinee 29. člena Ustave Republike Slovenije ne gre razlagati tako, da bi moralo sodišče izvesti prav vsak dokazni predlog obrambe, pač pa sodišče glede na načelo proste presoje dokazov odloči, katere dokaze bo izvedlo in kako bo presojalo njihovo verodostojnost.
kazniva dejanja zoper obrambno moč države - služba v sovražnikovi vojski
V zvezi z zatrjevanjem zahteve je treba posebej poudariti, da dispozicija 370. člena KZ ne vsebuje besedne zveze "tuja država, sovražna Sloveniji", ki bi bila povezana z besedno zvezo "sovražnikova vojska" ali "druge sovražnikove oborožene formacije". Ne glede na to pa že iz imena sovražnikove vojske, ki je navedena v opisu dejanja v izreku izpodbijanega sklepa izhaja, da gre za Jugoslovansko ljudsko armado, to je za vojsko bivše federacije, to je države SFRJ.
Ne glede na fazo kazenskega postopka zagovornik po uradni dolžnosti ni oseba, ki bi imela po zakonu pravico vložiti zahtevo za varstvo zakonitosti zoper sklep, s katerim je bilo odločeno o nagradi in potrebnih izdatkih zagovornika.
Zakon o kaznovanju zločinov in prestopkov zoper slovensko narodno čast člen 2.
zločini in prestopki zoper slovensko narodno čast - članstvo v Kulturbundu
Zakonska opredelitev zločinov in prestopkov zoper slovensko narodno čast po 2.čl. zakona ni obsegala le golega članstva v KB brez kakršnegakoli konkretnega ravnanja, sodelovanja z okupatorjem in posledic takšnega ravnanja.
Preizkus pripornih razlogov v času, ko je pritožba zoper sodbo s spisi poslana pritožbenemu sodišču, ni potreben, pač pa mora sodišče druge stopnje po določilu 2. odstavka 396. člena ZKP, če je obtoženec v priporu, poslati svojo odločbo s spisi sodišču prve stopnje najkasneje v treh mesecih od dneva, ko jih je od njega prejelo.
ZDSS člen 4.ZPIZ člen 30, 31.ZZVZZ člen 19, 31. ZDR (1990) člen 68. ZTPDR člen 50. SKPG člen 41.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - pristojnost rednega sodišča - pojem individualnega delovnega spora - nesreča pri delu - odškodninski spor
Okrajno sodišče je svoje stališče, da ni pristojno za odločanje, oprlo na dejstvo, da uveljavlja tožnik od svojega delodajalca pravico do 100 % nadomestila plače, ki mu pripada iz naslova delovnega razmerja. Pri tem je prezrlo, da je nadomestilo plače v uveljavljeni višini odvisno od odločitve, ali je škodni dogodek z dne 4.5.1994 šteti kot nesrečo pri delu. Bistveno za rešitev sporne zadeve je tedaj ugotovitev okoliščin o vzroku za nastalo škodo in opredelitev njene narave.
Če je odločba organa pavšalna in nekonkretizirana ter ne nalaga nobene konkretne obveznosti; takšen izrek ni jasen in določen, torej ni takšen, kot ga terja 2. odstavek 208. člena ZUP. Takšen izrek tudi ni prisilno izvršljiv.