Tožba je kljub pozivu k odpravi pomanjkljivosti ostala nerazumljiva, da je ni mogoče obravnavati in je tako sodišče prve stopnje pravilno odločilo, ko je tožbo zavrglo po določbi 2. odstavka 29. člena ZUS.
ZIKS-1 člen 90, 90/1.ZUP člen 251, 251/1. ZUS člen 76, 107, 107/2.
bistvena kršitev pravil postopka - sestava disciplinske komisije - odločanje organa druge stopnje - odprava odločbe prve stopnje in vrnitev v ponoven postopek
Ker je potrebno zaradi bistvenih kršitev postopka ponovno opraviti obravnavo pred disciplinsko komisijo, je drugostopenjski organ ravnal pravilno, ko je odpravil odločbo prve stopnje in vrnil zadevo organu prve stopnje v ponoven postopek (3. odstavek 251. člena ZUP).
razmerja med starši in otroki po razvezi zakonske zveze - ureditev stikov - koristi otroka
Napačno je revizijsko stališče, da bi se morali stiki izvajati tako, da bi otrok prišel k očetu in ne obratno. Ker je treba pri urejanju stikov upoštevati predvsem korist otroka, je logično, da pride toženec po njega in ne obratno (ko bi moral otrok iskati očeta - in ga ob morebitni zadržanosti ali zamudi čakati). Tu ne gre za favoriziranje mater, kot očita revident, pač pa za favoriziranje otroka.
Če več storilcev z isto oškodovanko spolno občuje proti njeni volji, ni nujno, da vsak od njih tudi sam proti njej uporabi silo ali resno grožnjo z napadom na življenje ali telo, ampak zadošča, da se zavedajo, da je z uporabo sile ali grožnje kateregakoli člana skupine, ki je udeležen v množičnem posilstvu, oškodovanka potisnjena v položaj, da mora proti svoji volji z njimi spolno občevati.
denacionalizacija - grožnja, sila ali zvijača državnega organa oziroma predstavnika oblasti - prodaja nepremičnine - neporavnane davčne obveznosti
Sporne nepremičnine so bile prodane zaradi grožnje predstavnikov oblasti, da bodo zaplenili celotno premoženje spričo neporavnanih davčnih obveznosti (nesposobnost plačila je bila posledica obremenitev iz naslova obvezne oddaje kmetijskih pridelkov in želje staršev po zagotovitvi pogojev za preživetje njunih devetih otrok), za kupnino, ki je predstavljala 12,98 % realne vrednosti in ki niti ni v celoti zadoščala za pokritje davčnih obveznosti. V primeru nestrinjanja s prodajo je staršema predlagatelja grozila nevarnost oddaje otrok v zavod, njegov oče pa je tudi že imel izkušnjo s prestajanjem zapora (zaradi pobiranja ostankov koruze ali pese s svojih njiv). Zato je pravno irelevantna poenostavljena revizijska trditev o ekonomskem stanju prodajalcev kot razlogu za njuno odločitev o prodaji spornih zemljišč.
ZPP člen 80, 81, 243, 339.ZUS-1 člen 22, 27, 59, 63, 64, 77. ZAzil člen 39, 39/3, 39/6.
azil - opravilna sposobnost prosilca - postavitev izvedenca - odločanje na seji - bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu
Sodišče prve stopnje je odločilo brez glavne obravnave na nejavni seji na podlagi razloga, da ni mogoče sklepati, da bo dejansko stanje mogoče dopolniti z ugotovitvami, ki bi utegnile biti pomembne za odločitev. Prav ugotovitev o psihičnem stanju tožnika, s postavitvijo izvedenca ustrezne stroke, pa je po mnenju pritožbenega sodišča taka dopolnilna ugotovitev, ki bi utegnila biti pomembna za odločitev. To pa iz razloga, ker je, glede na dosedanji upravni postopek, lahko podan dvom, v zvezi s opisanim psihičnim stanjem tožnika, ali je bil tožnik sploh opravilno sposoben v upravnem postopku (glej tudi določbe 80., 81. in 11. točke 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP, v zvezi z 1. odstavkom 22. člena, 2. točko 1. odstavka in 3. odstavkom 27. člena in 3. točko 1. odstavka 64. člena ZUS-1) in ali je tožnik opravilno sposoben tudi sedaj. Po mnenju pritožbenega sodišča bi zaradi tega moralo sodišče prve stopnje, da bi razčistilo to okoliščino, v ponovnem postopku razpisati glavno obravnavo.
Ker je revidentka uveljavljala zgolj revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava, je revizijsko sodišče pri odločanju o pravilnosti uporabe materialnega prava vezano na tista relevantna dejstva, ki so predstavljala podlago odločanja pritožbenega sodišča.
ZUS-1 - dopustnost upravnega spora - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
V upravnem sporu ni mogoče izpodbijati tistih aktov, ki odpravijo ali razveljavijo upravni akt, postopek odločanja pred pristojnimi upravnimi organi pa se nadaljuje na podlagi vrnitve v ponovno odločanje.
ZIKS člen 145, 145a.ZDen člen 42, 42/1, 44, 44/1, 44/3, 44/6, 85, 85/1, 85/2. Odlok o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišča, gozdov in zemljišč uporabljenih za gradnjo, v postopku denacionalizacije. Navodilo o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja.
vrnitev zaplenjenega premoženja - obseg in oblike vračanja premoženja - odškodnina - kmetijsko zemljišče - stavbno zemljišče - komunalna opremljenost zemljišča - načrt stanovanjske in komunalne gradnje - predvidenost zemljišča za zazidavo
Komunalna opremljenost zemljišča (kot izhaja iz 11. člena Navodila o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oz. premoženja), ni odločilna za presojo, da je bilo zaplenjeno zemljišče stavbno. Opredelitev zemljišča kot stavbnega je (bila) pridržana zakonu. Tako je bilo stavbno zemljišče prvič definirano v Zakonu o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč ter nato vsebinsko enako v kasnejših zakonih. Po tej opredelitvi je treba upoštevati kot stavbno zemljišče tisto, ki je bilo (v času podržavljenja) v načrtih stanovanjske in komunalne gradnje predvideno za zazidavo.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - zavrnitev dokaznega predloga - načelo kontradiktornosti - možnost obravnavanja pred sodiščem - pravica do izjave v postopku - zaslišanje oporočnih prič
Če sodišče izvede dokaz z zaslišanjem le ene oporočne priče, ki jo je predlagala tožena stranka, ne pa tudi priče, ki jo je predlagala tožeča stranka, krši pravico do enakosti pred zakonom, saj bi lahko glede na nasprotujoče si trditve strank obe priči izpovedali glede dejstva, ali je oporočitelj podpisal oporoko v prisotnosti obeh oporočnih prič.
ZKP člen 372, 372/1-1, 394, 394/1.KZ člen 255, 255/1.
zahteva za varstvo zakonitosti - predmet izpodbijanja - izrek pravnomočne sodbe - odločbe sodišča druge stopnje o pritožbi - sprememba sodbe - oprostilna sodba - obstoj kaznivega dejanja - tihotapstvo
Z zahtevo za varstvo zakonitosti je mogoče izpodbijati le odločitve pravnomočne sodbe, izražene v izreku sodbe, ne pa razlogov sodbe samih zase (četudi so zmotni oziroma nepravilni).
ZPP člen 13, 339, 339/1, 350, 350/2.ZOR člen 132, 132/2.
vezanost sodišča na pravnomočno odločitev o predhodnem vprašanju - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka uveljavljanje postopkovne kršitve šele v reviziji - ugotovitev obstoja solastninske pravice na nepremičnini - razdrtje pogodbe - kondikcijski zahtevek - obogatitveni zahtevek - posest nepremičnine - sklepčnost tožbe
Vezanost sodišča na pravnomočno rešitev predhodnega vprašanja zajema samo tisto, kar sporoča sam izrek pravnomočne odločbe. Dejstva, ki jih sicer zajemajo objektivne meje pravnomočnosti, pa v ta krog ne spadajo in glede njih veljajo splošna pravila civilnega postopka o dokazovanju.
Tožnik, ki v pritožbi ni grajal nepravilne uporabe načela o vezanosti na pravnomočno odločbo o rešitvi prehodnega vprašanja, se ne more na to kršitev sklicevati šele v reviziji - pa čeprav je videti, kot da je pritožbeno sodišče to kršitev ponovilo - s tem, ko je navedlo, da "posredno iz razlogov sodbe izhaja neutemeljenost tega tožbenega zahtevka, ker iz citirane pravnomočne sodne odločbe izhaja neplačilo kupnine". To je vsekakor smelo (in celo moralo) storiti, ko je odgovorilo na pritožbeni očitek (ki seveda ni bil tak, kot je revizijski: da se sodišče prve stopnje ne bi smelo sklicevati na obrazložitev sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani", kar očita šele v reviziji, pač pa), da sodba prve stopnje nima razlogov za zavrnitev kondicijskega zahtevka in da je dokazna ocena glede dejstev, ki so pomembna za odločanje o tem zahtevku, pomanjkljiva.
Z razdrtjem pogodbe je prodajalki nastal samo kondicijski zahtevek (na vrnitev prodane nepremičnine - pravno, kar pomeni zemljiškoknjižno, in dejansko, kar pomeni izročitev v posest). Do takrat pa kupcu tudi ni mogel nastati morebiten obogatitveni (verzijski) zahtevek za povrnitev stroškov, ki jih je imel z vlaganji v nepremičnino. Ker ne zatrjuje, da bi bila sporna nepremičnina vrnjena, in ob dejstvu, da jo ima še vedno v posesti, zato (zaenkrat) še nima obogatitvenega zahtevka. Tako kot nepremičnina še ni prešla (oziroma se vrnila) v last prodajalke (toženke), tudi vlaganja v njo pravno in dejansko obstajajo tam, kjer so bila - pri tožniku.
SZ člen 8, 12, 13, 14. ZTLR člen 20, 21, 24, 25, 26, 33.
etažna lastnina - sprememba skupnih prostorov v etažno lastnino - pisna pogodba - solastnina - gradnja na tujem zemljišču - originarna pridobitev lastninske pravice - identiteta hiše
Tožnika sta kot etažna lastnika v soglasju z drugim etažnim lastnikom gradila na podstrešju, ki je skupni prostor v solastnini etažnih lastnikov. Glede na nedobrovernost tožnikov kot graditeljev je treba pravne učinke presojati kot gradnjo na tujem zemljišču po 25. členu ZTLR. Drugi etažni lastnik, ki je dovolil gradnjo, ne more zahtevati zase lastninske pravice niti porušitve zgrajenega, temveč le izplačilo prometne cene njegovega solastniškega deleža skupnega premoženja. Graditeljema pa pripada lastninska pravica na spornem delu stavbe.
predlog za oprostitev taksne obveznosti – prepozen predlog
Taksne obveznosti so v naprej znane, saj so javno objavljene. To pa pomeni, da za že nastale taksne obveznosti ni več mogoče uspeti s predlogom za oprostitev.
izvedenec - razmerja med starši in otroki po razvezi zakonske zveze - vzgoja in varstvo otrok - dodelitev otroka - pravica otroka, da izrazi svoje mnenje - neformalni razgovor z otrokom
Po prepričanju revizijskega sodišča je izvedenec klinično psihološke stroke kot strokovno usposobljena oseba primernejši za ugotavljanje želja in nagibov še niti sedemletnega otroka kot pa sodišče, ki s takim znanjem (praviloma) ne razpolaga, zato je sodišče prve stopnje ravnalo v otrokovo korist, ko tedaj šest in pol - letnega otroka ni vabilo na neformalni razgovor, pač pa je otrokovo mnenje obravnavalo v okviru ugotovitev in zaključkov izvedenca. S tem je bila tudi otroku zagotovljena možnost vplivati na odločitev sodišča. V nasprotju s koristmi otroka bi bilo, če bi se ga še dodatno obremenjevalo, utrujalo in izpostavljalo še bolj, kot ga je izpostavila že sama razveza pravdnih strank, njuna dejanska ločitev in njuni skrhani odnosi. Prav tako ni v korist otroka izpostavljanje psihičnim pritiskom in občutkom, da s svojimi izjavami neposredno vpliva na to, komu ga bo sodišče dodelilo. Zagotavljanje otrokove koristi je temeljno vodilo za ravnanje in postopanje, ki zadeva otroka in velja tako za starše kot tudi za sodišče, upoštevati pa jo je potrebno v vseh primerih, v katerih je otrok udeležen, ne glede na to, ali je v normi, ki razmerje ureja, to izrecno poudarjeno ali ne.
vrnitev v prejšnje stanje - zamuda roka - upravičen razlog za zamudo – vložitev prošnje za brezplačno pravno pomoč
Dejstva, da je tožnik zaprosil za brezplačno pravno pomoč za vložitev tožbe in da je navajal, da izpolnjuje vse pogoje za brezplačno pravno pomoč, vendar njegovi prošnji ni bilo ugodeno, sodišče ne šteje kot upravičen razlog za zamudo.
pogodba o ari - predpogodba - vrnitev are - neupravičena pridobitev
Ob dejstvu, da sta obe pravdni stranki odgovorni za to, da ni prišlo do sklenitve glavne pogodbe, je prejete zneske are mogoče opredeliti in o njih odločiti v skladu z določbo 210. člena ZOR: obveznost vrnitve nastane tudi v primeru, kadar nekdo nekaj prejme glede na podlago, ki se ni uresničila. Toženka prejeti denar neupravičeno zadržuje, zaradi česar ga je dolžna tožnici vrniti v obsegu, predvidenem v določbi 214. člena ZOR.
spor o pristojnosti - pristojnost po izdaji sklepa o izvršbi - ugovor krajevne nepristojnosti izvršilnega sodišča
Res se izvršilno sodišče samo lahko izreče za krajevno nepristojno le v fazi predhodnega preizkusa predloga za izvršbo. Vendar to ne pomeni, da kasneje ne more priti do drugačne odločitve. Eden od dolžnikovih ugovorov je tudi ugovor o krajevni nepristojnosti sodišča, ki je izdalo sklep o izvršbi. O njem sodišče mora odločiti. Prav za tako situacijo je šlo v tej izvršilni zadevi. Zato je Okrajno sodišče v Šmarju pri Jelšah pravilno ravnalo, ko je presojalo utemeljenost tega ugovornega razloga in se na podlagi te presoje izreklo za krajevno nepristojno ter zadevo odstopilo Okrajnemu sodišču v Slovenski Bistrici.