določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti - sodnik kot stranka v postopku
Dejstvo, da obstoji morebitno poznanstvo med toženo (sicer sodnico) in sodniki pristojnega sodišča, še ne predstavlja podlage za uporabo določbe 67. člena ZPP. Sodnik mora namreč pri sojenju vselej ravnati tako, da varuje nepristranskost in neodvisnost sojenja ter ugled sodniške službe (2. člen Zakona o sodniški službi).
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23868
ZKP člen 371, 371/1-11.KZ člen 217, 217/1.ZPP člen 318.
premoženjskopravni zahtevki - adhezijski postopek - pripoznava zahtevka - goljufija - opis kaznivega dejanja - plačilna nesposobnost
Adhezijski postopek je kazenskemu postopku pridružen pravdni postopek, za katerega veljajo določbe civilnega procesnega prava in določbe obligacijskega prava. Glede na to se lahko obdolženec in oškodovanec v kazenskem postopku o plačilu premoženjskopravnega zahtevka poravnata, lahko pa obdolženec premoženjskopravni zahtevek tudi pripozna.
V skladu s 1. alineo 3. odstavka 145. člena CZ je carinski dolžnik oseba, ki je odstranila blago izpod carinskega nadzora, ob tem pa ni pomembno, ali je ravnala po lastni volji ali po navodilih koga drugega.
lastninska pravica - originarna pridobitev lastninske pravice - gradnja na tujem svetu
V času gradnje po uveljavitvi ZTLR je lahko nedobroverni graditelj z gradnjo na tujem zemljišču originarno pridobil lastninsko pravico le izjemoma pod pogoji iz 25. člena navedenega zakona (glej Poročilo VS SL, št. II/1987 str. 19-20), v nobenem primeru pa ni mogel na tak način pridobiti lastninske pravice nedobroverni graditelj z gradnjo na tujem zemljišču spričo pravnega pravila paragarafa 418 ODZ v času pred uveljavitvijo ZTLR.
ZUS člen 59, 59/1. ZUS-1 člen 76. ZUreP-1, 95, 95/2, 97, 97/1.
uvedba razlastitvenega postopka – rok za vložitev zahteve za razlastitev – začetek teka roka – prostorski izvedbeni akt sprejet pred uveljavitvijo ZUreP-1
V skladu z določbo 95. člena Zakona o urejanju prostora – ZUreP-1 mora razlastitveni upravičenec zahtevo za razlastitev vložiti najkasneje v roku štirih let po uveljavitvi prostorskega izvedbenega akta iz 93. člena istega zakona. Če se razlastitev uvede na podlagi prostorskih aktov sprejetih pred uveljavitvijo ZureP-1, je navedeno določbo možno razlagati le tako, da je rok za vložitev zahteve za razlastitev začel teči od uveljavitve zakona, ne pa od uveljavitve prostorskega izvedbenega akta.
razveza zakonske zveze - preživljanje nepreskrbljenega zakonca - preskrbljenost zakonca
Bistvena za odločitev v tej zadevi je ugotovitev, da ima toženka dovolj sredstev za življenje, saj je leta 2001 sklenila izročilno pogodbo s svojim sinom ter si tako pogodbeno zagotovila tudi kritje tekočih življenjskih potrebščin. Pri tem ne gre za to, da bi se s pogodbo izključila tožnikova zakonska obveznost preživljanja toženke; dejstvo, da ima toženka zagotovljeno preskrbo pri sinu, pomeni, da ni brez sredstev za življenje in da zato ni izpolnjen pogoj, ki ga 81. čl. ZZZDR določa za uveljavljanje preživnine enega zakonca nasproti drugemu.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23668
ZKP člen 372, 372-1, 392, 392/6, 420, 420/2, 427.KZ člen 217, 217/1.
kršitev kazenskega zakona - goljufija - zakonski znaki kaznivega dejanja - zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - delna pravnomočnost - dvom o resničnosti odločilnih dejstev
Logična posledica posebej motiviranega izvršitvenega dejanja storilca kaznivega dejanja goljufije, da storilec pri oškodovancu ustvari zmotno predstavo je, da oškodovanca v tej zmoti tudi pusti. Kršitev kazenskega zakona v zvezi z opisom kaznivega dejanja, ki obsega ustvaritev zmote in puščanje v zmoti, tedaj ni podana.
V tretjem odstavku 5. člena zastavne pogodbe so zastavitelji izrecno pooblastili zastavnega upnika, da izvede vknjižbo zastavne pravice. Taka pogodbena določba pomeni jasno in nedvomno izjavo zastaviteljev o njihovem pristanku na vknjižbo zastavne pravice, saj pooblastitve brez takega pristanka že po logiki same stvari sploh ne more biti. Zato je materialnopravno zmotno stališče zahteve, da navedena pogodbena določba ne zadošča za vknjižbo.
Neutemeljeno je sklicevanje zahteve na akcesornost zastavne pogodbe oziroma njeno povezanost z nastankom zavarovane terjatve. Ta odvisnost oziroma povezava je pri maksimalni hipoteki manjša in drugačna, kot pri klasični hipoteki. Drugačno razumevanje bi namreč pomenilo, da bodočih in/ali pogojnih terjatev sploh ni mogoče zavarovati z zastavno pogodbo, ker (še) ni terjatve, ki naj bi se zavarovala. Izničilo bi torej samo maksimalno hipoteko kot institut najbolj primernega zavarovanja bodočih in pogojnih terjatev, katerih višina ob dogovoru še ni znana.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS09941
ZPP člen 86, 86/1.ZOR člen 458.
dokazovanje - informacijsko zaslišanje strank - bodoča stvar kot predmet menjave - parcela kot stvar - del parcele - predmet lastninske pravice
Če sodišče lahko zahteva od stranke, ki ima pooblaščenca, naj se sama izjavi o dejstvih, ki jih je treba ugotoviti v pravdi (1. odstavek 86. člena ZPP - informativno zaslišanje strank), potem si lahko pri ustvarjanju predstav o spornem življenjskem dogodku (se pravi pri dokazni oceni) pomaga tudi z dejstvom, da stranka sama določenim trditvam nasprotne stranke ni oporekala (čeprav jim je, in za nameček še pavšalno, oporekal njen pooblaščenec).
V obravnavanem primeru je bila predmet menjave bodoča stvar (3. odstavek 458. člena ZOR). Nepremičnina je namreč samo zemljiška parcela, kot jo opredeljuje zemljiškoknjižno pravo. Del parcele št. 9/1 zato nima stvarnopravne samostojnosti in kot tak ne more biti predmet lastninske pravice. Da bi to postal, mora dobiti stvarnopravno samostojnost, z drugimi besedami, postati mora zemljiška parcela. In ker je pogodbena dolžnost tožencev, da tožniku priskrbita lastninsko pravico, morata najprej doseči stvarnopravno osamosvojitev prodane (v tem primeru zamenjane) bodoče stvari, kar pomeni, da morata storiti to, kar jim nalaga sodba prve stopnje: najprej "izposlovati geometrsko odmero (...) na podlagi katere bo mogoča odmera tega dela zemljišča in dodelitev nove parcelne številke", nato pa "izstaviti ustrezno zemljiškoknjižno listino, na podlagi katere" se bo tožnik vknjižil kot lastnik.
Za natančno opredelitev zahtevka določa Zakon o denacionalizaciji (ZDen) v 62. členu obvezne sestavine zahteve za denacionalizacijo, ki jih mora zahteva vsebovati in listine, ki ji morajo biti priložene. Pristojni organ je na zahtevek vezan in mora ravnati po njem oziroma po njegovi vsebini.
ZTLR člen 28. ODZ paragraf 1460.ZPP člen 181, 181/1, 181/2, 181/3.
pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje - ugotovitvena tožba
Z ugotovitvijo tožnikove izključne lastninske pravice na sporni nepremičnini sta sodišči ugotovili obstoj (že pridobljene) pravice tožnika oziroma obstoj pravnega razmerja med pravdnimi strankami glede lastništva sporne nepremičnine. S tem je izpolnjena prva predpostavka za ugotovitveno tožbo oziroma sodbo (1. odstavek 181. člena ZPP), prav tako pa je za tako sodbo izkazana tožnikova pravna korist (2. odstavek 181. člena ZPP). Od odločitve o ugotovitvenem delu tožbe je odvisna odločitev o dajatvenem zahtevku (3. odstavek 181. člena ZPP). Odločitev iz ugotovitvenega dela sodbe pa tudi presega obseg odločitve o dajatvenem zahtevku in predstavlja v razmerju med pravdnimi strankami pravnomočno rešeno predhodno vprašanje o lastnini sporne nepremičnine tudi pri morebitnih drugih zahtevkih iz tega naslova.
Tožnik je kot dobroverni in zakoniti posestnik sporno nepremičnino priposestvoval na podlagi pravnih pravil paragrafov 1460 in naslednjih Občnega državljanskega zakonika ter 28. člena Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (Uradni list SFRJ, št. 6/80 in naslednji).
oprostitev plačila sodnih taks - predložitev zahtevanih listin - sklicevanje na listine v drugih postopkih
Prvostopno sodišče je pravilno zavrnilo tožnikov predlog za oprostitev plačila sodnih taks, saj predlogu ni priložil z zakonom predpisanih dokazil, temveč se je skliceval na listine, ki jih je dostavil organu za brezplačno pravno pomoč pri upravnem sodišču v postopkih dodelitve brezplačne pravne pomoči, pri tem pa ni konkretno opredelil listin oziroma dokazil, niti ni navedel opravilne številke Bpp zadeve.
Besedilo oporoke je dovolj jasno, da je mogoče zapustnikov namen spoznati že iz njega samega. To, da je v oporoki dvakrat omenjena hiša, za katero sta se zapustnik in toženka takrat pogajala, ne izključuje in ne omejuje bistvenega – da se je zapustnikova volja nanašala na vse („posvetno“ - se pravi tuzemsko) premoženje. Omemba hiše (ki nikoli ni postala premoženje zapustnika in toženke – na koncu sta namreč kupila hišo na Bledu) je samo ponazoritvena in v oporoko ne vnaša nejasnosti, ki bi narekovala ugotavljanje oporočiteljevega namena iz dejstev in okoliščin, ki niso razvidna iz same oporoke.
azil - mednarodna zaščita – ponovna prošnja za azil – status prosilca - omejitev gibanja
Pritožbeno sodišče se strinja s presojo sodišča prve stopnje, da je prosilcu za azil mogoče omejiti gibanje oziroma osebno svobodo samo v skladu z določilom 27. člena ZAzil, saj določba 3. odstavka 41. člena ZAzil ne daje samostojne pravne podlage za tako omejitev. Taka ureditev je zagotovljena izključno s 27. členom ZAzil, ki izrecno določa razloge, iz katerih je mogoče prosilcu za azil začasno omejiti gibanje.
azil - pospešeni postopek - zavajanje ali zloraba postopka - neskladje izjav - ekonomski razlogi
Ob pravilni ugotovitvi o zavajanju ali zlorabi postopka je tožena stranka tudi pravilno odločila, ko je tožnikovo prošnjo za azil kot neutemeljeno zavrnila na podlagi 2. odstavka 35. člena ZAzil.
izločitev vseh sodnikov prvostopenjskega in pritožbenega sodišča - določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – dvom v nepristranskost sodišča
Vlogo dolžnice za izločitev vseh sodnikov sodišča je glede na njeno vsebino mogoče šteti za predlog za delegacijo po 67. členu ZPP. Ker pa v predlogu niso navedeni taki razlogi, ki bi potrjevali izraženi dvom v nepristranskost sojenja, predlog za delegacijo ni utemeljen.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23817
ZKP člen 248, 376.KZ člen 41, 217, 217/1.
postopek s pritožbo - vročanje pritožbe nasprotni stranki - pravica do odgovora - izvedenstvo - izvedenec določene stroke - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - goljufija - odločba o kazenski sankciji - odmera kazni - obteževalne okoliščine - odločba o stroških kazenskega postopka - dopolnitev pritožbenih navedb
Sodišče ni prekršilo določbe 376. člena ZKP, ker obdolženca ni pozvalo, da odgovori na pritožbo okrožne državne tožilke, saj mu je že z vročitvijo pritožbe omogočilo udejanjanje pravice, da na pritožbo nasprotne stranke odgovori.
Dejstvo, da je obdolženec, ki opravlja poklic policista, storil naklepno kaznivo dejanje, pomeni obteževalno okoliščino.
neupravičena proizvodnja in promet z mamili - sostorilstvo - skupna storitev kaznivega dejanja - priznanje - primernost kazenske sankcije
Čeprav obtoženka ni vedela za natančno količino mamila v avtomobilu, ki ga je skupaj z možem prevažala, je pomembno, da je skupaj z možem hotela mamilo prodati in izkupiček porabiti za potrebe družine skupaj z možem, prevažanje mamila pa je bilo tudi lažje in manj sumljivo, ko je celotna družina v avtomobilu vzbujala manj pozornosti pri prečkanju državne meje. S tem je obtoženka uresničila v sostorilstvu vse znake kaznivega dejanja po 1. odstavku 196. člena KZ v zvezi s 25. členom KZ.
denacionalizacija stavbe - denacionalizacija zemljišča - pogodbeni prenos lastninske pravice - časovne meje denacionalizacije - nedovoljenost ločene prodaje stavbe in zemljišča - superficies solo cedit - načelo specialnosti
Leta 1960 pravna pravila ODZ in določbe Zakona o prometu z zemljišči in stavbami niso dovoljevala ločenega pogodbenega prenosa lastninske pravice na stavbi in pogodbenega prenosa lastninske pravice na zemljišču pod stavbo (ter funkcionalnem zemljišču). Pravilo superficies solo cedit in načelo specialnosti sta onemogočala prenos lastninske pravice na (zasebni) stavbi brez pripadajočega zemljišča. Zato je treba v postopku denacionalizacije pogodbi o prodaji stavbe iz leta 1960 in o prodaji zemljišča iz leta 1977 upoštevati enotno in skupaj ne glede na časovne meje za denacionalizacijo iz 3., 4. in 5. člena ZDen.