V aktuarskem mnenju je pojasnjeno, zakaj in v katerih (ključnih) elementih aktuarsko preverjanje ne more biti omejeno zgolj na segmente pokojninskega načrta. Iz navedenih pojasnil sledi, da je bila pri odločitvi glede sprejema pokojninskega načrta bistvena presoja, ali je možno preveriti zagotovitev izpolnjevanja zahtev iz določb ZPIZ-1 glede kritja izplačil iz naslova dodatnega prostovoljnega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, zaradi katerih je pravzaprav tožnik ustanovljen (382. člen ZPIZ-1). Tožnik je namreč posebna, v zakonu predvidena pravna oseba, ustanovljena za opravljanje storitev prostovoljnega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, za razliko od vzajemnega pokojninskega sklada, ki predstavlja le premoženje, financirano s premijami in je namenjeno izključno za pokrivanje obveznosti iz tega zavarovanja ter je ločeno od premoženja ustanovitelja kot premoženja upravljavca.
ZPIZ-1 člen 292, 292/3, 296, 362, 382, 385, 385/4. Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2003/41/ES z dne 3. junija 2003 o dejavnostih in nadzoru institucij za poklicno pokojninsko zavarovanje člen 9.
Vsebina pokojninskega načrta je v zakonu za sklad obrtnikov predpisana posebej in tudi nekoliko drugače, vendar je treba upoštevati, da tudi za ta sklad smiselno veljajo določbe o pokojninskem načrtu iz 296. člena ZPIZ-1, s tem pa tudi določba, da mora biti s prostovoljnim dodatnim zavarovanjem po pokojninskem načrtu pokrito (vsaj) izplačilo dodatne starostne pokojnine iz 362. člena ZPIZ-1.
Ureditev v ZPIZ-1, kjer je določeno, da pokojninski načrt aktuarsko potrdi Urad za zavarovalni nadzor pri Ministrstvu za finance, minister, pristojen za delo pa nato načrt sprejme (četrti odstavek 385. člena ZPIZ-1), je treba razumeti tako, da se načrt sprejme (oziroma odobri) le, če je pred tem aktuarsko potrjen s strani pristojnega urada.
pravni interes - obnova postopka - stranka v postopku - obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje - pokojninski načrt - odobritev sprememb pokojninskega načrta - višina prispevkov
Obveznost delodajalcev za plačilo prispevkov po vsakokratnem pokojninskem načrtu, ki sledi iz Pogodbe o financiranju pokojninskega načrta, ni upravna zadeva, temveč pogodbeno razmerje. Zaradi navedenega posamezni plačnik oziroma zavarovanec v okviru pokojninskega načrta ne more biti stranka ali stranski udeleženec v postopku odobritve (sprememb oziroma dopolnitev) pokojninskega načrta.
ZUJF člen 143. ZDSS-1 člen 7, 7/1, 7/1-a, 63. ZPP člen 19, 23, 23/1.
stvarna pristojnost - socialni spor - odmera pokojnine - znižanje pokojnine na podlagi zujf
Za spor glede odmere pokojnine, ki izhaja iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja oziroma glede znižanja njene višine na podlagi določb 143. člena ZUJF, je sodno varstvo zagotovljeno v socialnem sporu, v katerem je stvarno pristojno odločati socialno in ne upravno sodišče.
odpis davčnega dolga - samostojni podjetnik posameznik - prispevki za socialno varnost - prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje
Davčni organ ne more odobriti odpisa ali delnega odpisa dolga samostojnim podjetnikom posameznikom, ki prenehajo opravljati dejavnost, za davke, ki se nanašajo na opravljanje dejavnosti. To velja tudi za prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
prispevki za socialno varnost - prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje - obročno plačilo davčnega dolga - število obrokov - za odločitev relevantno dejansko stanje
Ker tožnica ne izpolnjuje pogojev za plačilo obveznosti v 24 obrokih iz 101. člena ZDavP-2, prav tako pa tudi ne pogojev iz 1. odstavka 103. člena ZDavP-2, ji je bilo na podlagi 2. odstavka 103. člena ZDavP-2 odobreno obročno odplačilo davčnega dolga v treh obrokih, kar je zanjo glede na v postopku ugotovljeno dejansko stanje po določbah ZDavP-2 najugodnejša odločitev. Z razlogi, ki jih tožnica dodatno uveljavlja v tožbi, ne more uspeti. Predmet tega upravnega spora je namreč izključno presoja pravilnosti in zakonitosti odločitve prvostopenjskega organa o obročnem plačilu davčnega dolga, glede na dejansko stanje, kot je obstajalo in bilo ugotovljeno v času odločanja.
prispevki za socialno varnost - delo dijakov in študentov preko pooblaščenih študentskih servisov in agencij - vračilo plačanih pavšalnih prispevkov za posebne primere zavarovanja - razlaga zakona
225. člen ZPIZ-1 je v povezavi z 204. členom istega zakona oziroma zakonom kot celoto dovolj jasen. Zatrjevano neskladje med navedenima členoma ZPIZ-1 je tudi po presoji sodišča le formalna (redakcijska) napaka in ne vsebinsko drugačna ureditev od predhodne. Obvezno zavarovani morajo biti vsi dijaki in študentje, ki sodelujejo pri delu preko študentskih organizacij in agencij. Sodišče pri tem dodaja, da je treba pri določbah o obveznem zavarovanju glede na njihov namen izhajati iz takšne razlage, ki ščiti tistega, ki naj se obvezno zavaruje.
prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje - pokojninski načrt - odobritev pokojninskega načrta - dovoljenje za opravljanje dejavnosti - nadzor nad poslovanjem
Trditev iz izpodbijane odločbe, da morajo pravne osebe, ki nameravajo opravljati dejavnost prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja na podlagi kritnih skladov, še pred odobritvijo pokojninskega načrta pridobiti dovoljenje Agencije za zavarovalni nadzor za opravljanje te dejavnosti iz določb ZPIZ-1, na katere se sklicuje tožena stranka, ne izhaja. Tožena stranka bi po mnenju sodišča, ob sklicevanju na 3. odstavek 386. člena ZPIZ-1, ki ureja nadzor nad njenim poslovanjem, lahko kvečjemu odločila, da tožeča stranka do pridobitve potrebnega dovoljenja ne more začeti z opravljanjem dejavnosti, ne pa, da je odobritev pokojninskega načrta kar v celoti zavrnila.
ZDSS člen 5, 5/1-1, 5, 5/1-1. ZUS člen 16, 16. ZPP člen 19, 23, 23/1, 23/1, 23, 19.
obročno plačilo - odpis in delni odpis - plačilo prispevkov
V obravnavanem primeru je predmet spora prav plačevanje prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje oziroma njihov delni odpis in obročno odplačevanje, za kar pa Upravno sodišče RS ni stvarno pristojno.