odstranitev reklamnih panojev - izdaja začasne odredbe - pogoji za izdajo začasne odredbe - učinkovito sodno varstvo - vrnitev v prejšnje stanje
Učinkovitost sodnega varstva je bistvo začasne odredbe in tudi po presoji Vrhovnega sodišča je tožnica z zatrjevanjem, da zaradi spremembe normativne ureditve objekta za oglaševanje, ki bi bil odstranjen pred pravnomočno odločitvijo sodišča v upravnem sporu, ne bo mogla nadomestiti z novim oziroma bi bila vzpostavitev prejšnjega stanja vsaj nesorazmerno otežena, izkazala izpolnjevanje pogojev za izdajo začasne odredbe.
Direktiva 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito (prenovitev) (2013) člen 8, 8/4.
mednarodna in subsidiarna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za azil - pridržanje - alternativni ukrep - učinkovitost ukrepa
Vrhovno sodišče je že pojasnilo, da slovenski zakonodajalec (še) ni implementiral člena 8(4) Direktive 2013/33/EU, da države članice zagotovijo, da so pravila o alternativah pridržanju, kot so redno javljanje organom, predložitev finančnega jamstva ali obveznost zadrževanja na določenem mestu, določena v nacionalnem pravu. Vendar pritožnik ne upošteva, da izpodbijana sodba temelji tudi na presoji, da bi bila v konkretnem primeru uporaba kakršnegakoli drugega, manj prisilnega ukrepa, neučinkovita. Tega stališča pritožnik ne izpodbija z navajanjem konkretnih okoliščin, ki bi kazale nasprotno in s katerimi bi lahko utemeljil, da je izrek alternativnega (milejšega) ukrepa sploh mogoč, na primer da razpolaga s finančnimi sredstvi za jamčenje ali da ima bivališče, od koder bi se lahko redno javljal organom.
mednarodna in subsidiarna zaščita - dejansko stanje - ustaljena sodna praksa - pravilna ugotovitev dejanskega stanja - sodna presoja
V obravnavani zadevi sta dejansko stanje že ugotavljali in presojali toženka in sodišče prve stopnje, ki drugačnega dejanskega stanja, kot je bilo ugotovljeno v postopku izdaje izpodbijanega upravnega akta, ni ugotovilo. Tudi v pritožbenem postopku pritožnik ne navaja novih dejstev in dokazov, temveč ponavlja le že v tožbi podane trditve, zato se presoja Vrhovnega sodišča nanaša le na okvir dejanskega stanja, kot sta ga ugotovili že toženka in sodišče prve stopnje. V takem primeru pa je po ustaljeni sodni praksi nadaljnja presoja pravilne ugotovitve dejanskega stanja s strani Vrhovnega sodišča omejena.
odločba o stroških kazenskega postopka - nezakonitost odločbe o stroških - odvetniška tarifa - razlaga odvetniške tarife
Po ustaljeni sodni praksi Vrhovnega sodišča je predmet zahteve za varstvo zakonitosti lahko le nezakonita, ne pa tudi nepravilna odločba o stroških kazenskega postopka. Odločba o stroških je nezakonita, če je o njih odločeno v nasprotju z določbami ZKP, nepravilna pa je, če temelji na zmotni ali nepopolni ugotovitvi dejstev ali če gre za nepravilno odmero stroškov. Nepravilna odmera stroškov je razlog za vložitev pritožbe (tretji odstavek 374. člena ZKP), ni pa razlog za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti.
pritožba v upravnem sporu - pravniški državni izpit (PDI) - postulacijska sposobnost stranke - zavrženje pritožbe
Po določbi drugega odstavka 22. člena ZUS-1 stranka v postopku s pritožbo opravlja dejanja samo po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit. V skladu z navedeno določbo ZUS-1 in ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča pogoj obveznega zastopanja po kvalificiranem pooblaščencu ne velja, če zahtevani pogoj izpolnjuje stranka sama ali njen zakoniti zastopnik.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS00085440
KZ-1 člen 308, 308/8. ZKP člen 23, 23/1, 340, 340/1, 340/1-1. URS člen 29, 29/3.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - odvzem predmetov - obligatorni odvzem predmetov - predhodno vprašanje - načelo neposrednosti - pravica do zaslišanja obremenilne priče - zavrnitev dokaznega predloga
Vložnik izpodbija odločbo o varnostnem ukrepu odvzema prevoznega sredstva in po vsebini zatrjuje napačno odločitev sodišča o predhodnem vprašanju obstoja lastninske pravice obsojenca (prvi odstavek 23. člena ZKP) in s tem kršitev iz 5. točke 372. člena ZKP v zvezi z osmim odstavkom 308. člena KZ-1. Sodišče je ugotovitev o lastništvu vozila oprlo na podatek v prometnem dovoljenju, ki je javna listina, v kateri je kot lastnik naveden obsojenec, ter na ugotovljeno dejstvo o navideznosti (fiktivnosti) kupoprodajne pogodbe, s predložitvijo katere je obsojenec zatrjeval, da je lastnik vozila tretja oseba. Vprašanje, katero pravo je potrebno uporabiti za presojo prenosa lastninske pravice, ni relevantno. Vložnikove navedbe o tem, da overitev oziroma vpis pri registrskem organu po poljskem pravu ni konstitutiven, namreč slonijo na njegovem izpodbijanju dejanskih zaključkov sodišč prve in druge stopnje o navideznosti sklenitve pogodbe.
Izrek varnostnega ukrepa odvzema prevoznega sredstva po osmem odstavku 308. člena KZ-1 je obligatoren.
Odločba o varnostnem ukrepu je sestavni del obsodilne sodbe (5. točka 359. člena ZKP) in je vezana na ugotovljeno kaznivo dejanje. Vložnica torej zahtevo za varstvo zakonitosti vlaga zoper sodbo, ki ni v celoti formalno in materialno pravnomočna, ter med postopkom, ki ni pravnomočno končan.
kaznivo dejanje posilstva - dokazni standard - dokazna ocena - dejansko stanje - pravno vprašanje
Vrhovno sodišče je v svoji praksi že zavzelo stališče, da gre pri vprašanju izpolnjenosti dokaznega standarda, vključno s standardom gotovosti, zahtevanim za obsodbo, za pravno vprašanje. V okviru te presoje pa je odločanje o dejanskem vprašanju neločljivo povezano s pravnim vrednotenjem. Pri ugotavljanju izpolnjenosti dokaznega standarda gotovosti je presoja vezana zlasti na dokazno oceno sodišč nižje stopnje. Nasprotno temu, za kar se v pretežnem delu a neutemeljeno zavzema vložnik, bi moralo Vrhovno sodišče ponovno (še tretjič zapored) samo pretehtati vse dokaze, jih dokazno oceniti in presoditi, ali po svoji kakovosti in količini zadostijo dokaznemu standardu in posledično izreku obsodilne sodbe, kar pa Vrhovnemu sodišči, z izjemo pooblastila iz 427.člena ZKP, ni dovoljeno.
mednarodna in subsidiarna zaščita - ponovna prošnja - nova dejstva in novi dokazi
Obravnavo ponovno vložene prošnje za priznanje mednarodne zaščite je mogoče doseči le, če prosilec bodisi predloži nove dokaze bodisi navede nova dejstva (ali oboje), ki bi lahko vplivali na drugačno rešitev glede priznanja mednarodne zaščite. V obravnavani zadevi niti ni sporno, da pritožnik te zahteve ni izpolnil, saj tej presoji Upravnega sodišča ne nasprotuje. V pritožbi le ponavlja tožbene navedbe, ki jih je Upravno sodišče ocenilo kot pavšalne, ter trdi, da je tveganje, da ne bo mogel živeti dostojnega življenja, resnično, stvarno, osebno in predvidljivo. Ob tem ne trdi, da je Upravno sodišče zmotno presodilo, da njegove tožbene navedbe ne pomenijo novot v smislu tretjega odstavka 64. člena ZMZ-1, niti ne navaja razlogov, ki bi na kaj takega kazali vsaj posredno.
V obravnavanem primeru je v obsojenčevem ravnanju - sodišče je zaradi posvetovanja z zagovornikom glede zahteve za izločitev nedovoljenih dokazov predobravnavni narok preložilo, obsojenec je na preloženem predobravnavnem naroku izrecno izjavil, da umika zahtevo za izločitev dokazov, nato pa je v pritožbi, ki jo je vložil zoper sodbo sodišča prve stopnje, uveljavljal kršitev po 8. točki prvega odstavka 371. člena ZKP - mogoče prepoznati očitno zlorabo procesnih pravic. Nastali procesni položaj je namreč treba razlikovati od situacije, ko bi obsojenec na predobravnavnem naroku priznal krivdo, o (ne)zakonitosti dokazov pa bi on oziroma njegova obramba molčala. V tem primeru je namreč obsojenec, kot že rečeno, izrecno izjavil, da ne bo zahteval izločitve nezakonitih dokazov, nato pa je brez kakršnekoli obrazložitve, zakaj je spremenil svoje stališče, zakonitost dokazov napadel v pritožbi zoper sodbo sodišča prve stopnje. Ob tem ne gre spregledati okoliščine, da je zaradi izostanka obrazložitve sodbe v zvezi z dejstveno podlago, na kateri temelji preizkus priznanja krivde, presoja zakonitosti dokazov in zlasti spoznavna vez med morebiti nezakonitimi dokazi in opiranjem odločitve sodišče na te dokaze, znatno otežena.
Do kdaj je treba upoštevati sklep (o postavitvi začasnega skrbnika), ki pravno ureja začasno razmerje, če ga je pritožbeno sodišče razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje?
ZPP člen 67. ZDZdr člen 43, 46, 47, 71, 71/1, 78, 78/1.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - začasno prebivališče - dejansko prebivališče - ugoditev predlogu
Zakon predvideva presojo sposobnosti nasprotne udeleženke na podlagi zaslišanja, kar v konkretnem primeru pomeni, da bi Okrajno sodišče v Ljubljani moralo nasprotno udeleženko videti in zaslišati oziroma obiskati tam, kje dejansko prebiva in kjer ima tudi začasno prebivališče. Procesno dejanje zaslišanja se bo brez dvoma lažje, hitreje in z manj stroški izvedlo pred Okrajnim sodiščem v Lenartu, ki je od kraja bivanja nasprotne udeleženke oddaljeno 5,3 km, medtem ko razdalja do Okrajnega sodišča v Ljubljani znaša 142 km.
ZPP člen 67. ZDZdr člen 41, 46. ZNP-1 člen 42, 43.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz razloga smotrnosti - sprejem osebe v varovani oddelek - sprejem brez privolitve - ekonomičnost postopka - prenos krajevne pristojnosti - ugoditev predlogu
Procesno dejanje zaslišanja nasprotnega udeleženca kot tudi pridobitev izvedenskega mnenja in izvedba naroka bo vsekakor ekonomično in hitreje mogoče izvesti pred Okrajnim sodiščem v Mariboru, ki je v istem kraju dejanskega bivanja nasprotnega udeleženca. Po drugi strani pa znaša razdalja od Okrajnega sodišča v Ljubljani do kraja bivanja nasprotnega udeleženca 130 km.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367b, 367b/4, 367b/5, 367b/6.
nepopoln predlog - obvezne sestavine predloga za dopustitev revizije - obrazložitev predloga za dopustitev revizije - natančna in konkretna opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - pomembno pravno vprašanje - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Obravnavani predlog za dopustitev revizije zahtev, ki jih določa četrti odstavek 367.b člena ZPP, ne izpolnjuje. Obstoja sodne prakse, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnosti sodne prakse ne izkaže. Ne sklicuje se na nobeno odločbo višjega ali Vrhovnega sodišča. Pravzaprav niti ne zatrjuje, da bi šlo za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča, ali za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse Vrhovnega sodišča ni (še zlasti, če sodna praksa višjih sodišč ni enotna), ali za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa Vrhovnega sodišča ni enotna (367.a člen ZPP). Tako sploh ne navede okoliščin, ki bi kazale na pomembnost postavljenih vprašanj, torej na pomembnost odločanja Vrhovnega sodišča z vidika doprinosa dopuščene revizije k razvoju sodne prakse ali enotni uporabi prava, ki presega pomen konkretne zadeve.
izvršba - predlog za odlog izvršbe - izterjava denarne kazni - zavrženje predloga za dopustitev revizije - nedovoljen predlog
Zakonodajalec je z 10. členom ZIZ omejil revizijo le na tiste sklepe v postopkih izvršbe in zavarovanja, s katerimi je bilo na drugi stopnji pravnomočno odločeno, da se predlog za izvršbo zavrže ali zavrne ali se predlogu za izvršbo ugodi. To pomeni, da revizija zoper ostale sklepe, izdane v postopkih izvršbe in zavarovanja, ni dovoljena. Ker tako pravnomočna odločitev o zavrnitvi dolžnikovega predloga za odlog izvršbe kot tudi pravnomočna odločitev o zavrnitvi dolžnikovega ugovora zoper sklep o ugotovitvi, da dolžnik ni izpolnil obveznosti, ki mu je bila naložena s sklepom o izvršbi, in o dovoljeni izvršbi na TRR dolžnika zaradi izterjave izrečene denarne kazni 150 EUR, nista sklepa iz prvega odstavka 10. člena ZIZ, revizija ni dovoljena, s tem pa tudi ni dovoljen predlog za njeno dopustitev. Zato je Vrhovno sodišče dolžnikov predlog za dopustitev revizije zavrglo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VS00085754
ZPP člen 351, 351/2, 379/1. URS člen 22.
dopuščena revizija - posojilo v tuji valuti - dolgoročni kredit v CHF - valutna klavzula v CHF - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - sodba presenečenja - spremenjena sodna praksa - pravica do izjave - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - ugoditev reviziji - razveljavitev sodbe sodišča druge stopnje
Predmet obravnavane revizijske zadeve je presoja pravilnosti procesnega ravnanja sodišča druge stopnje, ko je ob upoštevanju sprememb sodne prakse na področju t. i. problematike švicarskih frankov tožnikovi pritožbi ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo v njegovo korist.
Ker sta v obravnavani zadevi pritožbeni rok in rok za odgovor na pritožbo iztekla pred spremembo sodne prakse, toženka svojih navedb v pritožbenem postopku ni mogla uskladiti z novimi pravnimi stališči sodišča. Zato je bila v trenutku, ko je pritožbeno sodišče odločalo o pritožbi, podana procesna situacija, ki jo predvideva drugi odstavek 351. člena ZPP.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - sodnik pristojnega sodišča kot stranka v postopku - višje sodišče - ugoditev predlogu
Vrhovno sodišče je že zavzelo stališče, da je pod pojem drug tehtni razlog mogoče subsumirati okoliščino, ko je na sodišču, pristojnem za odločanje, zaposlena stranka postopka. Okoliščina, da je druga predlagateljica sodnica na višjem sodišču, ki bi moralo odločati, je tehten razlog za prenos pristojnosti na drugo višje sodišče, saj utegne povzročiti dvom o korektnosti postopka in nepristranskosti odločanja.