zamudna sodba – vročitev – fikcija vročitve – stalno prebivališče – dejansko bivanje v tujini
Pisanja se stranki (naslovniku) vročajo na naslov, kjer ta dejansko prebiva in se nahaja, čeprav tam nima prijavljenega stalnega, niti začasnega prebivališča.
pobotni ugovor – oblikovanje pobotnega ugovora – neudeležba na naroku – predlog za preložitev naroka – opravičilo odsotnosti z naroka
Tožena stranka bi morala, da bi sodišče njene navedbe v zvezi s stroški poprave okvarjenega vozila sploh lahko obravnavalo kot pobotni ugovor, navesti znesek, ki ga uveljavlja nasproti terjatvi tožeče stranke, skupaj z morebitnimi pripadki. Ker tožena stranka tega ni storila, sodišče prve stopnje njenega ugovora ni moglo niti obravnavati.
ZIZ člen 272, 272/2, 272/2-2, 272/2-3. OZ člen 134.
zahteva za prenehanje s kršitvami osebnostnih pravic – začasna odredba – pravica do dobrega imena in časti – objektivna žaljivost – spletna klepetalnica – internetni forum
Sodišče prve stopnje ni naredilo potrebnega materialnopravnega preizkusa, ali so posamezne trditve o dejstvih in posamezna mnenja (vrednostne sodbe), ki izhajajo iz spornih zapisov, objektivno žaljiva, temveč je (zgolj) navedlo, da moč spletnih klepetalnic nima moči medijev ter da se pričakuje od povprečnega spletnega obiskovalca, da bo v odnosu do vrednostnih sodb podanih v spletnih klepetalnicah ravnal z določeno rezervo, torej z vednostjo, da kritika anonimne osebe, ki nima ustreznih strokovnih znanj, glede ustreznih kvalifikacij zdravnika in kakovosti njegovega dela ne vzdrži strokovne presoje.
Ni resi, da z vrednostnimi sodbami, izrečenimi v spletni klepetalnici, ni mogoče prizadeti ugleda in časti posameznika.
ZPP člen 139, 139/3, 141, 142, 142/1, 142/3, 142/4, 142/5, 339, 339/2, 339/2-8. ZFPPIPP člen 121, 121/1.
vročanje – vročanje pravni osebi – fikcija vročitve – vročitev predloga za začetek stečajnega postopka
Dolžnik kot naslovnik v obvestilu o prispelem pismu ni bil opozorjen v smislu 4. odstavka 142. člena ZPP na posledice dolžnikovega neprevzema pisanja na pošti in postopanje pošte, če naslovnik nima predalčnika ali je ta neuporaben. Zato po presoji pritožbenega sodišča vročitev predloga za začetek stečajnega postopka dolžniku s fikcijo po 4. odstavku 142. člena ZPP ni bila pravilna.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065619
ODZ paragraf 418, 1460, 1461, 1462, 1463, 1464. SPZ člen 17, 17/2, 271, 271/2. ZPP člen 181.
pridobitev lastninske pravice na podlagi pravnega posla - pridobitev lastninske pravice na podlagi gradnje na tujem svetu - pridobitev lastninske pravice na podlagi priposestvovanja - stavbna pravica - pravica uporabe - jezikovna razlaga pravnega posla - pritiklina - pravni interes
V spornem primeru glede na vsebino spornega sporazuma in aneksa k sporazumu pravni prednik tožečih strank ni pridobil lastninske pravice na zemljišču, temveč le pravico uporabe garaže in zemljišča pred garažo. Za pridobitev lastninske pravice zgolj na garaži brez ustreznega zemljišča ni bilo podlage v zakonski ureditvi.
dokazno breme – dokaz z zaslišanjem strank - kontradiktornost postopka – odstop od načela neposrednosti – neposredno ustno zaslišanje
Dokaz z zaslišanjem strank je strukturiran, t.j. sestavljen iz dveh ločenih zaslišanj, ki ga zaradi njegove kontradiktorne narave ni mogoče razstaviti na posamezne dele. Le v izjemnih primerih ga je dopustno izvesti okrnjeno (z zaslišanjem samo ene stranke), za takšno izjemo pa v obravnavanem primeru ne gre. Sodišče prve stopnje je zato ravnalo pravilno, ko je dokazni predlog tožene stranke za zaslišanje njene zakonite zastopnice (o dejstvu, pri katerem sta obe sodelovali) razširilo tudi na zaslišanje zakonite zastopnice tožeče stranke, saj bi v nasprotnem postopek vodilo nekontradiktorno in neuravnoteženo.
Neposredno ustno zaslišanje strank je potrebno iz razloga, ker se predpostavlja, da bosta v svojih izpovedbah potrdili, kar sta že navedli v pripravljalnih vlogah. V primeru namreč, ko razen (nasprotujočih) izpovedb strank ni drugih tehtnih dokazov o določenem dejstvu, je odločitev sodišča pač odvisna od njihove prepričljivosti oz. od vtisa verodostojnosti zaslišanih oseb, česar pa ni mogoče oceniti brez neposrednega stika stranke s sodnikom.
ZZad člen 74, 74/1. ZLPP člen 5, 5/1. ZSKZ člen 14, 14/1. ZTLR člen 12. ZZK-1 člen 124. Zakon o vknjižbi nepremičnin v družbeni lastnini (1973) ZPP člen 71, 72, 78, 78/2, 80, 81, 339, 339/2, 339/2-2, 339/2-8, 339/2-11. ZDPra člen 1, 3, 7, 7/1, 9, 19, 19/3, 27.
lastninjenje nepremičnin v družbeni lastnini – kmetijska zemljišča – izvenknjižna pravica uporabe pravdne stranke - zakoniti zastopnik – državno pravobranilstvo – pravica uporabe družbene lastnine
Lastninjenje kmetijskih zemljišč v družbeni lastnini so uredili trije zakoni: ZZad, ZLPP in ZSKZ.
Oseba, ki se sklicuje na izvenknjižno pravico uporabe, mora to izkazati z ustreznimi listinami, kakršne bi omogočile vpis te pravice v zemljiško knjigo.
Državno pravobranilstvo je organ, zato je pomembno tudi, kdo v imenu pravobranilstva opravlja njegove naloge.
pogodba o delu – dogovor o plačilu – vsebina obveznosti – predmet izpolnitve
Pravice in obveznosti iz obligacije se oblikujejo glede določenega ravnanja ali storitve, tako da to ravnanje ali storitev predstavlja obligacijo. Predmet obligacije je torej tisto, glede česar je nastala obligacija – konkretizacija obveznosti in pravic, ki izhajajo iz obligacije.
odgovornost cestnega podjetja za povzročitev škode - odgovornost v zvezi z opravljanjem poslov splošnega pomena - odgovornost organizacije, ki opravlja komunalno dejavnost - pluženje snega
Od izvajalca zimske službe se zahteva, da v danih razmerah stori vse, kar se pričakuje od dobrega strokovnjaka (merilo skrajne skrbnosti), zato je njegova odgovornost lahko le krivdna. Od njega ni moč zahtevati in pričakovati, da bo zagotovil, da bodo javne površine istočasno in v vsakem trenutku očiščene, razen če je tako dogovorjeno v pogodbi. Iz navedenih razlogov ni odločilno ali je bil pločnik očiščen pred ali po škodnem dogodku. Odločilno je, ali je zavarovanec opustil vzdrževanje konkretnega pločnika, kot mu to nalaga pogodba in načrt zimske službe. Če je zavarovanec opravil delo v skladu s pogodbo, ni odškodninsko odgovoren za škodni dogodek.
ZOR člen 671, 671/1. ZPP člen 8, 154, 287, 287/4, 328.
prevozna pogodba – ekskluzija dokazov – vezanost na dokazni sklep – sadež zastrupljenega drevesa – odmera pravdnih stroškov – uspeh stranke po temelju – uspeh stranke po višini
Presoja prevoznikove odgovornosti za izgubo blaga.
sodne takse – prošnja za oprostitev plačila sodnih taks – likvidnost nasprotne stranke – trajanje sodnega postopka
Vprašljivo je, ali jo bo sodišče prve stopnje lahko zaključilo z meritorno sodbo pred potekom 12 mesecev, kolikor po 2. odstavku 11. člena ZST-1 znaša najdaljši še dopusten čas odloga plačila sodne takse, zato ugotovitev o toženkini sedanji likvidnosti ne more biti relevantna za zavrnitev tožnikovega predloga.
osebnostne pravice pravne osebe – pravica javnosti do obveščenosti – neresnično pisanje – nepremoženjska škoda zaradi okrnitve ugleda pravne osebe – medijsko sojenje – uradni viri – objektivna presoja žaljivosti – poročanje o nesreči pri delu s smrtnim izidom – ponavljajoči se članki – senzacionalistično pisanje – sklep o kaznovanju odvetnika – dolgo zasliševanje
Ker toženca nista ravnala protipravno, ker nista z neresničnim pisanjem posegla v tožničin ugled, tehtanje osebnostnih pravic (kamor mutatis mutandis sodi tudi ugled pravne osebe) in pravice javnosti do obveščenosti ni potrebno.
LASTNINJENJE - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSK0005793
ZLPPOD člen 2, 8, 8/1, 8/2, 9, 18. ZLPP člen 48.a, 48.b, 48.c, 51, 51/3. ZIS člen 2, 4, 51. OZ člen 1060. ZOR člen 104. ZPP člen 286.b.
podjetja v družbeni lastnini - podjetja v mešani lastnini - oškodovanje družbene lastnine - ničnost pravnega posla - pravočasnost trditev
Do oblikovanja kapitalskih deležev je prišlo v času, ko je bila tožena stranka podjetje z družbenim kapitalom, zato je pri presoji njihove zakonitosti potrebno uporabiti takratna pravila. ZLPPOD in ZLPP v ta pravila nista posegla, ampak sta jih le povzela in postavila pravne domneve, kdaj je prišlo do oškodovanja družbene lastnine in s tem olajšala dokazovanje oškodovanja.
V času nastanka trajnih vlog je veljal ZIS, ki kot specialni zakon v dejavnosti, s katero se je ukvarjala tožena stranka, v igralnicah ni dopuščal zasebnega kapitala, kar pomeni, da je bil posel, s katerim je tožnica pridobila trajno vlogo, neveljaven (ničen) že po predpisih, ki so veljali v času njegove sklenitve in zato že od vsega začetka ni ustvarjal nobenih pravnih učinkov. Prepoved sicer ni bila izrecna, vendar je bila dejavnost prirejanja posebnih iger na srečo strogo omejena le na takratne organizacije združenega dela, ki so pridobile ustrezna soglasja in so se ukvarjale z gostinsko in turistično dejavnostjo (4. člen ZIS), sredstva, pridobljena od iger na srečo, pa so se lahko namenjala le za pospeševanje turizma (2. člen ZIS).
Sodišče lahko predlagan dokazni predlog zavrne, sklep o zavrnitvi izvedbe dokaza mora biti obrazložen (na naroku ali v odločbi). Obrazložitev zavrnitve dokaza pa ne sme vsebovati vnaprejšnje dokazne ocene. Sodišče prve stopnje tako ni dolžno izvajati nadaljnjih dokazov, če razumno oceni, da nekateri predlagani dokazi oz. dejstva, ki naj se z njimi ugotovijo, za odločitev v sporu niso odločilni, ali pa da je neko dejstvo že dokazano. Zadošča, da sodišče dovolj prepričljivo in izčrpno obrazloži, da je bilo že iz izvedenih dokazov mogoče zanesljivo sklepati o obstoju odločilnih dejstev.
napaka sodišča – popravni sklep – naključje, ki se je primerilo stranki – stroški postopka
Tožeča stranka v pritožbi navaja, da je bila ugovor primorana vložiti zaradi napake (napačna odmera sodne takse), ki jo je pri svojem delu zagrešilo sodišče. Vendar je v takšnem primeru zmotno ravnanje sodišča potrebno obravnavati kot naključje, ki se je primerilo tožeči stranki, v posledici česar je tožeča stranka dolžna sama nositi stroške ugovornega postopka.
ZPP člen 105a, 105a/1, 105a/2, 105a/3. ZST-1 člen 6, 6/3, 34, 34/1, 34/4.
plačilo sodne takse – dokazilo o plačilu
V skladu z določbo tretjega odstavka 6. člena ZST-1 stranka, po opravljenem plačilu sodne takse, sodišču ni dolžna dostavljati nikakršnih dokazil o plačilu, saj je plačilo sodne takse dolžna preveriti uradna oseba pristojnega sodišča.
ZDR člen 126, 130, 136. ZPP člen 286, 324, 324/3, 337, 337/3. OZ člen 311, 312, 312/2.
plača – povračilo stroškov v zvezi z delom – pobotni ugovor – novota – prekluzija
Ker je pobotni ugovor mogoče v pravdi uveljavljati do konca glavne obravnave, je do tedaj dopustno tudi podajanje relevantnih dejstev in dokazov v zvezi s pobotnim ugovorom. Slednje velja le, ko je pobotni ugovor podan, kasneje pa le ob pogojih, pod katerimi so dopustne novote po zaključku prvega naroka za glavno obravnavo. Iz tega razloga je pravilna odločitev, da se nekaterih dokaznih predlogov tožene stranke, ki so bili podani šele na zadnjem naroku za glavno obravnavo (pobotni ugovor je bil podan pred tem s pripravljalno vlogo), ne upošteva.
ZST člen 26, 26/4, 27, 32.a. ZST-1 člen 39. ZPP člen 111, 344, 365/2, 365-3.
sodna taksa za prepozen odgovor na pritožbo – načelo razumnega sorazmerja med višino takse in storitvijo, za katero se sodna taksa zaračunava
Nobene podlage ni za pritožbeno stališče, da za prepozen odgovor na pritožbo ni potrebno plačati nobene takse. Glede na sodna opravila, ki jih terja njegova vložitev in izhodišče, da mora med višino takse in storitvijo, za katero se taksa zaračunava, obstajati razumno sorazmerje, je prav, da toženca plačata polovico po tar.št. 1/2 ZST odmerjene takse za odgovor na pritožbo, ne pa več.