ZJU člen 128, 128/2, 128/5, 128/6. ZPol člen 99, 99/1, 99/1-6. KZ člen 183, 183/2, 183/3.
javni uslužbenec – sklep o prenehanju delovnega razmerja – disciplinski postopek – vodenje disciplinskega postopka – zastaranje
Bolniški stalež kot razlog za opravičeno odsotnost z dela pomeni le, da je delavec iz zdravstvenih razlogov nesposoben za delo, ne pomeni pa nujno, da zaradi tega disciplinskega postopka zoper njega ni mogoče voditi (nekoliko poenostavljen primer: mavec na roki, ki delavcu onemogoča delo, ne preprečuje udeležbe delavca na disciplinski obravnavi). Za zaključek, da zaradi odsotnosti z dela tudi disciplinskega postopka ni mogoče voditi, bi bilo treba na primer dokazati, da je bil delavec hospitaliziran, da je nepokreten ali podobno.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/3, 90, 109. ZGD-1 člen 268. OZ člen 190, 311.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – član uprave – odpravnina – pobotni ugovor – zapadlost terjatve
Zahtevek tožene stranke na vračilo odpravnine zapade z vročitvijo pravnomočne sodbe, s katero je določeno, da je tožniku delovno razmerje pri toženi stranki nezakonito prenehalo. Z navedenim dnem je tožnik neupravičeno obogaten, saj s tem dnem odpade pravna podlaga za izplačilo odpravnine iz naslova redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov. Ker v času odločanja o utemeljenosti odpovedi kondikcijski zahtevek še ni zapadel, terjatev tožene stranki ni pobotljiva s terjatvijo tožnika in se ne odloča o obstoju ali neobstoju terjatve tožene stranke (torej meritorno), ampak se pobotni ugovor zavrže kot nedopusten.
URS člen 22. ZPP člen 213, 254, 339, 339/2, 339/2-8. ZZVZZ člen 13.
bolniški stalež – izvedensko mnenje – pogoji dela
Izvedensko mnenje, da je bil tožnik v spornem obdobju za delo zmožen, je skladno z medicinsko dokumentacijo in upoštevani so pogoji dela, pod kakršnimi tožnik dela in pod kakršnimi se nasploh delo orodjarja opravlja. Tožnik v spornem obdobju ne bi bil zmožen le dela s kalilno pečjo in varjenja, česar pa v spornem obdobju sploh ne bi delal. Tožbeni zahtevek na ugotovitev bolniškega staleža v spornem obdobju je zato neutemeljen.
Med strankama je nesporno dejstvo, da do podelitve koncesije ni prišlo, zato je bila tožena stranka upravičena zahtevati povračilo vloženih sredstev, ni pa se uresničila situacija po 2. odstavku 4. člena Najemne pogodbe. Navedeno ne pomeni, da bi terjatev tožeče stranke iz naslova najemnin po Najemni pogodbi zaradi izostanka sklenitve koncesijske pogodbe (in posledično izostanka obračuna z vloženimi sredstvi tožene stranke) „ugasnila“. Ko je strankama postalo jasno, da do sklenitve koncesijske pogodbe ne bo prišlo in je tožena stranka objekte izročila tožeči, je terjatev tožeče stranke zapadla in od takrat nosi „samostojno naravo“, neodvisno torej od višine koncesnine, ki ob nesklenjeni koncesijski pogodbi, ni bila določena.
ZDR člen 90, 90/3, 90/4. ZOFVI člen 146. Pravilnik o smeri izobrazbe strokovnih delavcev v devetletni osnovni šoli člen 5.
vzgoja in izobraževanje – odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi – ustrezna izobrazba – sorazmerni del odpravnine
Tožnica ni izpolnjevala izobrazbenega pogoja za zasedbo delovnega mesta po novi pogodbi o zaposlitvi, ki je bila ponujena ob odpovedi, saj iz opisa delovnega mesta izhaja, da je predpisana univerzitetna visoka pedagoška izobrazba ustrezne smeri, glede na predmet, ki se ga poučuje, tožnica pa za poučevanje predmeta matematika nima ustrezne smeri izobrazbe. Ker je posledično ponujena pogodba o zaposlitvi neustrezna, je tožbeni zahtevek za plačilo sorazmernega dela odpravnine utemeljen.
Omejitev sodišča pri odločanju v postopku po ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine samo na dejstva in pravna razmerja, od katerih je odvisna pravilnost in utemeljenost sklepa o izvršbi, se nanaša na uveljavljanje zahtevka, ki ga je tožeča stranka uveljavljala v okviru predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine. To pa sodišča ne omejuje pri odločanju o dopustitvi spremembe tožbe v smislu razširitve tožbenega zahtevka, katero lahko tožeča stranka predlaga tudi v toku pravde, ki izhaja iz izvršilnega postopka na podlagi verodostojne listine.
Iz neizpodbijanih dejanskih ugotovitev izhaja, da se je tožena stranka zavezala plačevati mesečno pavšalno najemnino za najete prostore, v kateri so bili vključeni vsi obratovalni stroški (ogrevanje, voda, električna energija in čiščenje). Takšen dogovor izrecno izključuje kakršnekoli ugovore tožene stranke iz naslova nižjih stroškov v času, ko naj tožena stranka prostorov dejansko ne bi več uporabljala. Zato se kot nerelevantno izkaže vprašanje višine tovrstnih stroškov v času po izpraznitvi prostorov s strani tožene stranke in pred prenehanjem najemnega razmerja.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – kriteriji za izbiro presežnih delavcev
Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga je zakonita. Tožena stranka je kriterij usposobljenosti in odnos do dela uporabila enako za vse primerljive delavce (delavce na istem delovnem mestu). Ker je tožnik po tem kriteriju dosegel najnižje število točk, ga je utemeljeno izbrala za presežnega delavca.
ZDR člen 131, 84. OZ člen 169. Kolektivna pogodba za cestni promet člen 43.
prenehanje delovnega razmerja – reparacija – regres za letni dopust – jubilejna nagrada
Tožniku je delovno razmerje pri toženi stranki prenehalo na podlagi odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki je bila zakonita. Iz tega razloga po krivdi tožene stranke ni prejel regresov za letni dopust in jubilejne nagrade, kar bi prejel, če mu delovno razmerje ne bi nezakonito prenehalo. Tožbeni zahtevek iz tega naslova je utemeljen, ker mora postati njegov premoženjski položaj takšen, kot bi bil, če ne bi bilo škodljivega ravnanja.
Roki za zastaranje terjatve iz naslova reparacije za čas nezakonitega delovnega razmerja tečejo od dneva nastanka vsakokratnega prikrajšanja, to je od dneva zapadlosti posamezne plače oziroma regresa za letni dopust v plačilo, in ne šele od pravnomočne ugotovitve nezakonitega prenehanja delovnega razmerja.
ZZVZZ člen 87, 87/1, 91. ZVZD člen 5, 5/1. ZPP člen 8, 165, 165/2, 213, 213/2, 286b, 339, 339/2, 339/2-8.
odgovornost delodajalca – varnost pri delu – papirniški stroj
Organiziran delovni proces, ki terja od delavca, da se v primeru pretrganja kartonskega traku fizično približa vrtečim valjem, ne da bi moral ustaviti stroj zaradi odstranitve izmeta iz stroja, predstavlja nevarnost za življenje in zdravje delavca.
Za uporabo razlagalnih pravil je treba poprej ugotoviti, da so posamezna pogodbena določila sporna oz. nejasna.
Pogodbo je mogoče razlagati tudi drugače, kot je zapisana, vendar le v primerih, če sta se stranki poleg pisne pogodbe dogovorili še kaj drugega, v primeru spornih pogodbenih določil ali v primeru nejasnih pogodbenih določil, kadar gre za pogodbo po vnaprej natisnjeni vsebini. V primeru spornih pogodbenih določil je treba iskati skupen namen pogodbenikov, v primeru nejasnih tipiziranih določil pa je treba slednje razlagati v korist druge (to je šibkejše) stranke.
ZVPot člen 23. OZ člen 847, 847/1. ZNPosr člen 13, 13/3, 14, 25.
nepremičninsko posredovanje – posredniška pogodba – pogodba o posredovanju v prometu z nepremičninami – plačilo za posredovanje – provizija – kdaj pridobi posrednik pravico do plačila
Po spremembi ZNPosr je plačilo za posredovanje predvideno zgolj, ko je sklenjena pogodba, zato nepremičninski posrednik ne more zahtevati niti delnega plačila za posredovanje pred sklenitvijo pravnega posla, za katerega posreduje.
OBLIGACIJSKO PRAVO – KORPORACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0064330
OZ člen 190, 191, 192, 197, 275, 427, 427/1, 427/2, 432. ZGD člen 169, 169/3, 230, 230/1, 230/3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
neupravičena pridobitev – izpolnitev naravne obveznosti – izdatek za drugega – prevzem dolga – zakonita subrogacija – vračilo prepovedanih plačil – zastaranje – sodba presenečenja
Po izrecni določbi 192. člena OZ ni mogoče zahtevati nazaj tistega, kar je bilo dano, da bi bila izpolnjena kakšna naravna obveznost. 192. člen OZ ob predpostavki izpolnitve naturalne obveznosti izključuje uporabo 197. člena OZ. Zastaranje terjatve tožeče stranke ni začelo teči šele z dnem plačila njene obveznosti iz Sporazuma in ne že z dnem, ko so toženci prejeli prepovedana plačila. Drugačno stališče bi pomenilo nedopustno podaljševanje zastaranja terjatve D., d.d. - v likvidaciji zoper tožence kot preostale delničarje iz naslova vrnitve prepovedanih plačil.
ZPP člen 7, 7/1, 212, 199. ZOR člen 277, 1087, 1087/3.
razpravno načelo – trditveno breme – povezanost trditvenega in dokaznega bremena – substancirano prerekanje dejstev – stranska intervencija – garancija brez ugovora – tek zakonskih zamudnih obresti
Tožena stranka stranka je sicer trdila, da tožeča stranka ni pravilno opravila pogodbenih del, vendar povsem nesubstancirano. Tožena stranka namreč te trditve ni konkretizirala, saj sploh ni navedla za kakšne nepravilnosti naj bi šlo, niti jih ni ovrednotila. Zgolj s sklicevanjem na vsebino številnih listin, ki jih predložila v dokazne namene pa tožena stranke ne more nadomestiti trditvene podlage, ki jo je dolžna podati sama.
Zapis na desni strani pristopnice „naročnik in bodoči uporabniki sprejemamo solidarno odgovornost za vse stroške, nastale z uporabo XX Card“ je jasen, tako da se določila pogodbe uporabljajo tako kot se glasijo. Takšno stališče še dodatno utrjuje zapis s povečanimi črkami na vrhu pristopnice „za vse nastale stroške sta solidarno odgovorna naročnik in uporabnik kartice“. Morebitno dodatno tolmačenje ni potrebno, ampak je določilo potrebno uporabiti tako kot se glasi.
Starševska dolžnost preživljanja polnoletnih otrok je v primerjavi z njihovo preživninsko obveznost do mladoletnega otroka manj stroga, saj je polnoletni otrok tudi sam sposoben za delo in potrebnega varstva države ne uživa več. Vendar pa to ne pomeni, da je prenehala obveza prispevati k preživljanju otroka, ki se ob tem redno šola. Polnoletni otrok je v teh letih upravičen tudi do določenega oddiha in hobijev, ne pa, da ves svoj dohodek, pridobljen s počitniškim delom, uporabi za pokrivanje najbolj elementarnih potreb, vse to pa na račun minimalnega prispevka očeta.
kupoprodajna pogodba – izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila – plačilo kupnine – dodatna dela na kupljenem stanovanju
S tem, ko tožnik vrednosti (dodatnih) del na kupljenem stanovanju po aneksih ni poravnal, je kršil določila aneksa, ne pa tudi določila prodajnih pogodb (za nakup stanovanja), ki pogojujejo izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila s plačilom točno določene kupnine. Aneksa določata zgolj rok za plačilo vrednosti določenih izvedenih del. Iz njune vsebine ne izhaja, da bi plačilo (vseh dodatno izvedenih) del predstavljalo pogoj za izročitev zemljiškoknjižnega dovolila, ki je praviloma (sočasna) izpolnitvena obveznost prodajalca iz sklenjene prodajne pogodbe ob plačilu dogovorjene kupnine s strani kupca.
OZ člen 299, 299/2. ZOR člen 324, 324/2. SPZ člen 39, 49. ZPP člen 286.
prikrajšanje – privolitev v lastno prikrajšanje – uporabnina – pravni interes za pritožbo
Če plačilo za uporabo stanovanja ni bilo dogovorjeno, je lastnik s takšnim dogovorom privolil v lastno prikrajšanje. To pa ne pomeni, da bi to prikrajšanje veljalo neomejeno. Od trenutka, ko je lastnik zahteval plačilo za uporabo stanovanja, ni več mogoče šteti, da je podana njegova privolitev v prikrajšanje, zato od tega trenutka dalje ni več podan pravni temelj za brezplačno uporabo stanovanja.
Pritožnica nima pravnega interesa za tisti del pritožbe, s katerim uveljavlja pravico tretjega.