CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0057679
ZPP člen 8, 243, 337, 337/1. OZ člen 619.
dokazovanje z izvedencem – dokazna ocena – verodostojnost izpovedbe stranke – pogodba o delu – dogovor o ceni
Izvedenec ne more odgovoriti na vprašanje, kakšna je bila dogovorjena vrednost opravljenih del, saj je to stvar sklenjenega dogovora, katerega vsebine pa izvedenec ne more ugotoviti.
Tožnik ni izkazal, da mu toženka preprečuje, da bi skupaj z njo uporabljal solastno nepremičnino, kar pa je pogoj za uspešnost obogatitvenega zahtevka – zahtevka za plačilo uporabnine. Poleg tega tudi ni izkazal, da toženka uporablja večji delež solastnih nepremičnin kot ustreza njenemu solastninskemu deležu 60 % in da je na ta način obogatena.
ZIZ člen 15, 168, 168/1, 168/3, 239, 267. ZPP člen 227, 227/1.
začasna odredba - prepoved obremenitve in odtujitve nepremičnine
Dolžniku ni mogoče prepovedati obremenitve in odtujitve tuje nepremičnine, saj takšna prepoved ne bi dosegla namena zavarovanja upnikove denarne terjatve do dolžnika. Namreč, če bi dolžniku bila odrejena takšna prepoved, bi le-ta ne bila ovira za zemljiškoknjižnega lastnika, da z nepremičninami razpolaga.
OZ člen 619, 620, 620/3, 635, 635/1, 639, 639/1, 639/2.
podjemna pogodba – pogodba o delu – odstop od pogodbe – rok za uveljavljanje pravice do odstopa od pogodbe – enoletni prekluzivni rok – izvensodno uveljavljanje izjave o odstopu
Od jamčevalnih zahtevkov se edino pravica do odstopa od pogodbe, ob predpostavkah iz 1. in 2. odst. 639. člena OZ, lahko uresniči že z enostransko izjavo volje naročnika, ker ta učinkuje že s podjemnikovim prejemom take izjave in sodno uveljavljanje za uresničitev te pravice ni potrebno. Enoletnemu roku za uveljavljanje pravice do odstopa od pogodbe iz 1. odst. 635. člena OZ je torej zadoščeno že v primeru, če v navedenem roku podjemnik prejme naročnikovo izjavo o odstopu od pogodbe.
ZPP člen 8, 105a, 105a/3, 116, 116/1, 116/2, 130, 137. ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-1.
plačilo sodne takse za pritožbo – zamuda roka za plačilo sodne takse – procesna predpostavka – vročanje pooblaščencu – vrnitev v prejšnje stanje – opravičljiv razlog za vrnitev v prejšnje stanje
Stranka se ne more uspešno sklicevati na to, da s taksno obveznostjo ni bila seznanjena, ker plačilnega naloga od svojega pooblaščenca ni prejela.
Sodišče dovoli vrnitev v prejšnje stanje, če spozna, da je stranka iz upravičenih razlogov zamudila narok oziroma rok za opravo določenega procesnega dejanja. Vzrok za zamudo je opravičljiv, če ga stranka kljub zadostni skrbnosti ni mogla predvideti niti preprečiti.
vznemirjanje lastninske pravice – protipravnost vznemirjanja – priposestvovanje stvarne služnosti
Kot pravica na tuji stvari stvarna služnost nujno pomeni omejevanje lastninske pravice lastnika služeče nepremičnine. Kakšna ravnanja pomenijo dopustno izvrševanje služnosti, je odvisno od vsebine služnosti, pri njihovi presoji pa je treba vselej izhajati iz interesa služeče nepremičnine.
Pri sklepanju pogodbe o preužitku se ne ve natančno, koliko časa bo moral prevzemnik izpolnjevati svoje obveznosti. Gre za pogodbo z elementi tveganja oziroma za pogodbo aleatorne narave, zato odplačnosti pogodbe ni mogoče ugotavljati le s primerjavo vrednosti izročenega premoženja in vrednosti prevzemnikovih izpolnitev, pač pa z ugotavljanjem volje in namena pogodbenih strank, saj je lahko subjektivna vrednost prevzemnikovih obveznosti za preužitkarja večja kot njihova matematično izračunana vrednost.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0057632
OZ člen 299, 299/2, 312, 312/1, 357, 357/3. ZPP člen 7, 214, 214/1, 214/2, 337, 337/1.
izguba zavarovalnih pravic – vožnja pod vplivom alkohola – regresni zahtevek – zastaranje – pobot – pričetek teka zamudnih obresti - neprerekana dejstva
Tudi v primeru regresnega zahtevka zavarovalnice nasproti svojemu zavarovancu je potrebno uporabiti določilo 2. odstavka 299. člena OZ, ki določa, da v primeru, ko rok za izpolnitev ni določen, zamuda dolžnika nastopi šele takrat, ko izve za upnikov zahtevek.
kupoprodajna pogodba – izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila – plačilo kupnine – dodatna dela na kupljenem stanovanju
S tem, ko tožnik vrednosti (dodatnih) del na kupljenem stanovanju po aneksih ni poravnal, je kršil določila aneksa, ne pa tudi določila prodajnih pogodb (za nakup stanovanja), ki pogojujejo izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila s plačilom točno določene kupnine. Aneksa določata zgolj rok za plačilo vrednosti določenih izvedenih del. Iz njune vsebine ne izhaja, da bi plačilo (vseh dodatno izvedenih) del predstavljalo pogoj za izročitev zemljiškoknjižnega dovolila, ki je praviloma (sočasna) izpolnitvena obveznost prodajalca iz sklenjene prodajne pogodbe ob plačilu dogovorjene kupnine s strani kupca.
nepremoženjska škoda – povrnitev negmotne škode – poseg v spolno integriteto – duševne bolečine zaradi kršitve osebnostne pravice do telesne in duševne nedotakljivosti – strah – odškodnina iz naslova telesnih bolečin in nevšečnosti
Nepremoženjski škodi na podlagi 202. in 200. člena ZOR se ne izključujeta.
Tožnica ni uveljavljala odškodnine za strah pred postopki, ampak za strah pred tožencem (še vedno prisoten zaradi predhodnih toženčevih ustrahovanj in groženj v zvezi s toženčevimi škodnimi dejanji), ki ga je še vedno čutila, zlasti pa v času postopkov.
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0067544
ZD člen 212, 213.
sporen obseg zapuščine - napotitev na pravdo
Ker je med dediči sporen obseg zapuščine in sicer, ali v zapuščino spada umetniški opus pokojnika, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je postopek prekinilo in odločilo o napotitvi na pravdo.
OBLIGACIJSKO PRAVO – KORPORACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0064330
OZ člen 190, 191, 192, 197, 275, 427, 427/1, 427/2, 432. ZGD člen 169, 169/3, 230, 230/1, 230/3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
neupravičena pridobitev – izpolnitev naravne obveznosti – izdatek za drugega – prevzem dolga – zakonita subrogacija – vračilo prepovedanih plačil – zastaranje – sodba presenečenja
Po izrecni določbi 192. člena OZ ni mogoče zahtevati nazaj tistega, kar je bilo dano, da bi bila izpolnjena kakšna naravna obveznost. 192. člen OZ ob predpostavki izpolnitve naturalne obveznosti izključuje uporabo 197. člena OZ. Zastaranje terjatve tožeče stranke ni začelo teči šele z dnem plačila njene obveznosti iz Sporazuma in ne že z dnem, ko so toženci prejeli prepovedana plačila. Drugačno stališče bi pomenilo nedopustno podaljševanje zastaranja terjatve D., d.d. - v likvidaciji zoper tožence kot preostale delničarje iz naslova vrnitve prepovedanih plačil.
ZPP člen 7, 7/1, 212, 199. ZOR člen 277, 1087, 1087/3.
razpravno načelo – trditveno breme – povezanost trditvenega in dokaznega bremena – substancirano prerekanje dejstev – stranska intervencija – garancija brez ugovora – tek zakonskih zamudnih obresti
Tožena stranka stranka je sicer trdila, da tožeča stranka ni pravilno opravila pogodbenih del, vendar povsem nesubstancirano. Tožena stranka namreč te trditve ni konkretizirala, saj sploh ni navedla za kakšne nepravilnosti naj bi šlo, niti jih ni ovrednotila. Zgolj s sklicevanjem na vsebino številnih listin, ki jih predložila v dokazne namene pa tožena stranke ne more nadomestiti trditvene podlage, ki jo je dolžna podati sama.
LASTNINJENJE – STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0057672
ZLNDL člen 1, 3. ZLNDL-A člen 1. ZZK-1 člen 244. ZSpo člen 64. ZDru člen 34.
športni objekt – lastninska pravica na športnih objektih – originarna pridobitev lastninske pravice – zaporedni fazi lastninjenja športnih objektov – nelastninska koncepcija družbene lastnine – izbrisna tožba – pravni interes
Po ugotovitvi, da je tožeča stranka pridobila lastninsko pravico na navedenih športnih objektih originarno – na podlagi specialnega zakona je sodišče tožeči stranki pravilno priznalo pravni interes za izbrisno tožbo.
OBLIGACIJSKO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO
VSL0062473
ZZZDR člen 106, 106/1, 106a.
razmerja med starši in otroci – pravica do stikov
Pravica do stikov po ZZZDR ni oblikovana samo kot pravica staršev, ampak primarno kot pravica otroka, s katero se zagotavljajo njegove koristi, ki so s tega razloga odločilno merilo za odločitev in obsegu načina izvrševanja stikov. Pojem koristi je opredeljen negativno: stiki otroku niso v korist, če pomenijo zanj psihično obremenitev ali če se sicer z njimi ogroža njegov telesni ali duševni razvoj.
Kršitve pravil o sestavi zapisnika iz 122. do 124. člena ZPP predstavljajo relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, nanje pritožbeno sodišče ne pazi po uradni dolžnosti. Pritožnica teh kršitev ni uveljavljala takoj, ko je bilo mogoče, torej že v postopku pred sodiščem prve stopnje, ko je imela pravico prebrati zapisnik ali zahtevati, naj se ji prebere, in ugovarjati zoper vsebino zapisnika, zato jih pritožbeno sodišče kot prepoznih ni upoštevalo.
Dedni dogovor, sklenjen v zapuščinskem postopku, čeprav povzet v izreku sklepa o dedovanju, nima pravne narave sodne odločbe, pač pa predstavlja sodno poravnavo. Sklenjena sodna poravnava pa se lahko izpodbija le s tožbo za razveljavitev sodne poravnave in ne s pritožbo.
uporaba denacionalizirane nepremičnine – nadomestilo za izgubo koristi z uporabo nepremičnine – višina nadomestila - tek zamudnih obresti od prisojene uporabnine
Metod za ugotovitev izgubljene koristi oziroma nadomestila je več, izbira konkretne metode pa je odvisna od okoliščin konkretnega primera.
Za upoštevanje pretekle sodne prakse in za priznavanje teka zakonskih zamudnih obresti od izdaje sodbe ob sedanji pravni ureditvi in po sprejemu načelnega pravnega mnenja Vrhovnega sodišča RS tako ni več pravne podlage.
Tek zakonskih zamudnih obresti je lahko odvisen le od trenutka zamude. Toženka je prišla v zamudo z izpolnitvijo svoje obveznosti z dnem, ko so nanjo naslovili izvensodno zahtevo oziroma opomin (nikakor pa ne z dnem izročitve nepremičnine).