ZPP 6, 6/2, 11, 11/3, 102, 286/4, 286b. ZST člen 13, 1371. ZBPP člen 2, 2/3.
jezik v postopku – uporaba jezika stranke – zloraba procesnih pravic – izločitev sodnika – brezplačna pravna pomoč - opustitev originalnega podpisa na vlogah
Če postopek ne teče v jeziku stranke, ji mora sodišče na njen predlog (ne glede na to, ali slednja po oceni sodišča razume slovenski jezik) omogočiti, da spremlja ustni postopek pred sodiščem v svojem jeziku po tolmaču. Stranke ni mogoče kaznovati zaradi zlorabe procesnih pravic, če zahteva spremljanje postopka v svojem jeziku po tolmaču, čeprav ima tudi sama status tolmača za slovenski jezik, ki pa ni njen materin jezik.
Pravica stranke do uporabe svojega jezika v postopku ni absolutna. Omejena je namreč z zakonom, ki podrobno opredeljuje njeno uresničitev. Stroški tolmača so del pravdnih stroškov, za njih velja, da jih sprva krije stranka, ki to storitev potrebuje, v danem primeru tožnik, sodišče pa zgolj, če bi bil tožnik oproščen plačila sodnih stroškov.
Zgolj opustitev originalnega podpisa na pritožnikovih vlogah lahko predstavlja le kršitev določb 105. člena ZPP, ki pa na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe ni vplivala.
Tožnica je plačala tuj dolg izvršiteljevemu pomočniku ob opravi izvršilnega dejanja, s trditvijo, da ga je plačala, ker jo je izvršiteljev pomočnik izsiljeval, da bi se izognila sili. Toženec ji ni zavezan vrniti vtoževanega zneska le zato, ker je upnik v izvršilnem postopku, s čimer je tožnica utemeljevala njegovo pasivno legitimacijo.
OBLIGACIJSKO PRAVO – KORPORACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0064330
OZ člen 190, 191, 192, 197, 275, 427, 427/1, 427/2, 432. ZGD člen 169, 169/3, 230, 230/1, 230/3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
neupravičena pridobitev – izpolnitev naravne obveznosti – izdatek za drugega – prevzem dolga – zakonita subrogacija – vračilo prepovedanih plačil – zastaranje – sodba presenečenja
Po izrecni določbi 192. člena OZ ni mogoče zahtevati nazaj tistega, kar je bilo dano, da bi bila izpolnjena kakšna naravna obveznost. 192. člen OZ ob predpostavki izpolnitve naturalne obveznosti izključuje uporabo 197. člena OZ. Zastaranje terjatve tožeče stranke ni začelo teči šele z dnem plačila njene obveznosti iz Sporazuma in ne že z dnem, ko so toženci prejeli prepovedana plačila. Drugačno stališče bi pomenilo nedopustno podaljševanje zastaranja terjatve D., d.d. - v likvidaciji zoper tožence kot preostale delničarje iz naslova vrnitve prepovedanih plačil.
ZPP člen 7, 7/1, 212, 199. ZOR člen 277, 1087, 1087/3.
razpravno načelo – trditveno breme – povezanost trditvenega in dokaznega bremena – substancirano prerekanje dejstev – stranska intervencija – garancija brez ugovora – tek zakonskih zamudnih obresti
Tožena stranka stranka je sicer trdila, da tožeča stranka ni pravilno opravila pogodbenih del, vendar povsem nesubstancirano. Tožena stranka namreč te trditve ni konkretizirala, saj sploh ni navedla za kakšne nepravilnosti naj bi šlo, niti jih ni ovrednotila. Zgolj s sklicevanjem na vsebino številnih listin, ki jih predložila v dokazne namene pa tožena stranke ne more nadomestiti trditvene podlage, ki jo je dolžna podati sama.
posredniška pogodba – nepremičninsko posredovanje – pogodbena cena – ekskluzivnost posredovanja – ničnost pogodbe – odgovornost za vsebino prodajne pogodbe
Tožeča stranka je opravljala posle posredovanja za obe pogodbeni stranki, od vsake pa zahtevala polovico posredniškega plačila, torej od vsake stranke največ 2 % prodajne vrednosti stanovanja. Da je tožeča stranka posredovala za obe strani, izhaja že iz zapisa na pogodbi, ki ga je zahtevala sama tožena stranka, in iz katerega izhaja, da tožeča stranka enakopravno zastopa interese kupca in prodajalca, ki sta oba naročitelja.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0063003
URS člen 155. ZOR člen 17, 897, 903.
pogodba o dodatnem pokojninskem zavarovanju - trenutek nastanka pogodbe - zavarovanje po obligacijskem pravu - načelo pacta sunt servanda - uporaba zavarovalnih pogojev - naknadna sprememba zavarovalnih pogojev
Pogodba med strankama je nastala s plačilom premije. Na ta način si je tožnik zagotovil dodatno pokojninsko zavarovanje, ki temelji na splošnih načelih zavarovanja po ZOR. Sklenjena zavarovalna pogodba je sestavljena iz pristopne izjave in zavarovalnih pogojev, ki jih v konkretnem primeru predstavljajo pravila Sklada za vzajemno pomoč samostojnih obrtnikov Slovenije iz leta 1993. Ta pravila veljajo kot sestavni del zavarovalne pogodbe in zavezujejo pogodbeni stranki. Ker je tožena stranka šele kasneje, torej že po sklenitvi pogodbe spremenila svoja pravila, to na že prevzete pogodbene obveznosti tožene stranke ni moglo vplivati.
V tej zadevi je podan izčiščen primer bistvene kršitve postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodba nima razlogov in je vsebinsko prazna.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0057639
OZ člen 239, 239/2, 377. ZPOMZO-A člen 1. ZPOMZO-1 člen 1. ZPP člen 254, 254/2, 254/3.
obrestna mera pogodbenih obresti – zakonsko določena obrestna mera – oderuške obresti – pogodba o leasingu – razdrtje pogodbe o finančnem leasingu – kritna prodaja
Ker dogovorjena obrestna mera pogodbenih obresti ni v nobenem trenutku za 50 % presegla predpisano obrestno mero zamudnih obresti, ni mogoče v pogodbi o leasingu dogovorjenih obresti šteti kot oderuških.
Medicinski delavec ne ravna, kot je treba, kadar je poslabšanje pacientovega zdravja posledica njegovega strokovno nepravilnega ravnanja (takoimenovana medicinska ali strokovna napaka), ali kadar je ravnanje po strokovni plati sicer neoporečno (lege artis), vendar pacient v poseg v lastno telesno integriteto ni predhodno informirano privolil (zaradi neizpolnjene ali nezadostno izpolnjene pojasnilne dolžnosti).
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0057630
ZD člen 163. ZPP člen 337, 337/1.
prekluzije v zapuščinskem postopku
Dedič sme v pritožbi navajati nova dejstva ter predlagati nove dokaze, če jih brez svoje krivde ni mogel navesti že v postopku pred sodiščem prve stopnje.
Dedič je ravnal brez krivde, če ni nasprotoval pogodbi o dosmrtnem preživljanju na edinem naroku za zapuščinsko obravnavo, na katerem je za to pogodbo prvič slišal, na naroku ni imel pooblaščenca, sodišče pa ga ni poučilo, da kasneje ne bo smel navajati nič, česar ni navedel na naroku.
razveza zakonske zveze – ureditev stikov – način izvrševanja stikov - korist otroka – določitev preživnine za mladoletnega otroka – zmožnosti preživninskega zavezanca
Način izvrševanja stikov mora biti tak, da ustreza načinu življenja staršev in otroka, biti mora skladen z ustrojem življenja in imeti določen ritem.
Pri preživninski obveznosti ne gre le za tiste zmožnosti, ki jih ima zavezanec na podlagi svojih rednih dohodkov, temveč tudi za tiste, ki jih je dolžan poiskati in izkoristiti.
pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja – kršitev pravice do sojenja v razumnem roku – protipravno ravnanje države – merila za ugotovitev kršitve pravice – nerazumno dolžina sodnega postopka – vzorčni postopek
Država objektivno odgovarja za povzročeno škodo, nastalo zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, vendar pa je treba tudi v tem primeru ugotavljati, ali ravnala protipravno. Pri tem pa je potrebno presojati merila kot so zapletenost zadeve, ravnanje državnih oblasti, ravnanje pritožnika in pomen zadeve za pritožnika. Zgolj trajanje postopka še ne utemeljuje sklepa o obstoju protipravnega ravnanja. Presoja (ne)razumnosti dolžine določenega sodnega postopka je odvisna od okoliščin vsakega posameznega primera.
denacionalizacija zemljišča – ovira za vrnitev v naravi – bistvena okrnitev prostorske kompleksnosti – namen uporabe prostora
Vrnitev nepremičnine v naravi ni mogoča, če bi se z vrnitvijo zahtevane nepremičnine bistveno okrnila prostorska kompleksnost oziroma namen uporabe prostora.
Denacionalizacija v obliki nadomestne nepremičnine kot oblika nadomestnega premoženja ni subsidiarna obvezna oblika denacionalizacije, temveč se jo lahko določi le v primeru, da se upravičenec in zavezanec o tem sporazumeta.
Še ne izbrisana pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje zoper premoženje ali gospodarstvo je edini relevantni faktor za presojo dovoljenosti odpusta obveznosti. Prestana kazen oziroma izvršeno delo v splošno korist je torej pri odločitvi o odpustu obveznosti nepomembna okoliščina.
vrnitev v prejšnje stanje – upravičen razlog za nepristop na prvi narok za glavno obravnavo
Upoštevajoč dejstvo, da ima tožeča stranka sedež v V., glavno obravnavo pa je razpisalo sodišče v Idriji, je mogoče pritrditi tožnici, da je šlo za tako nenadno in nepredvidljivo stanje, ki je zakoniti zastopnici tožeče stranke onemogočilo prihod na sodišče oz. sodelovanje na naroku. Sodišče ima sicer prav, da mora biti poslovanje družbe vedno organizirano tako, da delo ne glede na zdravstveno stanje zaposlenih poteka normalno, vendar v obravnavanem primeru ni šlo za tekoče delo, temveč za zastopanje na sodišču. Po oceni pritožbenega sodišča zato v konkretnem primeru tožeči stranki glede na število zaposlenih in dejstvo, da je bilo v družbi dogovorjeno, da se bo naroka udeležila zakonita zastopnica B. Č., ki je nenadoma zbolela, tožeči stranki neskrbnosti ni mogoče očitati.
ZGD člen 308, 308/3. ZGD-A člen 332, 332/3. ZGD-F člen 136, 136/1, 233, 233/2, 233a, 233a/1, 233a/2. ZGD-1 člen 236, 236/2, 237, 237/2.
vinkulirane delnice – utemeljeni razlogi za odklonitev dovoljenja za prodajo delnic
Utemeljenost zahtevka tožeče stranke je odvisna od vprašanja, ali so bile sporne delnice v času, ko je do omenjenega prenosa delnic prišlo, dejansko vinkulirane, ali pa so bile prosto prenosljive. Pravni temelj takšne omejitve je bil statut tožeče stranke in takrat veljavne določbe ZGD. Po ureditvi pred novelo ZGD-F, je tako po 2. odstavku 233. člena ZGD statut lahko določal razloge za odklonitev dovoljenja za prenos, določitev teh razlogov pa ni bila pogoj za veljavnost vinkulacije delnic. Po novi ureditvi – ZGD-F pa ima določba statuta o vinkulaciji delnic pravni učinek samo v primeru, če statut določa tudi razloge, zaradi katerih sme pristojni organ družbe odkloniti dovoljenje za prenos delnic.
Tudi če statut določa, da je za prenos delnic potrebno dovoljenje družbe, hkrati pa ne določi utemeljenih razlogov, zaradi katerih lahko družba odkloni dovoljenje, statutarna določba o vinkulaciji delnic nima pravnega učinka omejitve prenosljivosti delnic in so zato te prosto prenosljive.
ZPPSL člen 125, 126. ZFPPod člen 15, 15/4, 15/5, 17, 17/4. OZ člen 255.
postopek prisilne poravnave - izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj – preusmeritev poslovanje na tretjo osebo
Ker so bile s spornim nakazilom 10.000.000,00 SIT poravnane terjatve tožene stranke, ki so zapadle v plačilo do začetka postopka prisilne poravnave, bi morale biti poplačane pod pogoji prisilne poravnave. Plačilo terjatve v celotnem znesku predstavlja dejanje neenakopravnega obravnavanja upnikov v smislu določb 15. in 17. člena ZFPPod. Plačilo terjatve nad deležem poplačila, določenega s potrjeno prisilno poravnavo, pa predstavlja neodplačno razpolaganje dolžnika.