plača – osnovna plača – dodatek k plači – javna dela
Tožena stranka se je s posebno pogodbo o zaposlitvi zavezala tožnici dati več pravic iz naslova osnovne plače in dodatkov k plači, tako da je svojo zavezo dolžna izpolniti ne glede na dejstvo, da je tožnica delo opravljala kot brezposelna oseba v okviru programa javnih del.
prepoved odsvojitve in obremenitve – pogodba o dosmrtnem preživljanju - dedič imetnice pravice prepovedi odsvojitve in obremenitve - prenehanje pravice prepovedi odsvojitve in obremenitve s smrtjo imetnice
Ob ugotovitvi, da je dedič vstopil v vse pravice in obveznosti pokojne imetnice pravice prepovedi odsvojitve in obremenitve, ki je bila vknjižena v zemljiško knjigo, pravica prepovedi odsvojitve in obremenitve s smrtjo imetnice ni prenehala.
Iz abstraktne narave obveznosti iz menice izhaja nevarnost, da bi dobroverna tretja oseba kljub izdani začasni odredbi v neizpodbijanem delu prvostopenjskega sklepa pridobila podlago za vnovčenje menice v razmerju do upnika. Zagrožena sankcija v obliki denarne terjatve v primeru kršitve te prepovedi s strani dolžnika z vidika upnika ne zagotavlja enakega zavarovanja, kot bi bilo zagotovljeno v primeru odrejene hrambe navedenih listin, v kolikor ima dolžnik le-te še vedno v posesti.
Narava postopka za izdajo začasne odredbe terja, da ima v primeru izdane začasne odredbe dolžnik v ugovornem postopku možnost podajanja ustrezne trditvene podlage, s katero lahko izpodbija dejansko podlago za izdajo začasne odredbe. Takšen postopek pa lahko poteka le pred prvostopenjskim sodiščem, saj bi bilo v nasprotnem primeru dolžniku odvzeta možnost uveljavljanja ustavne pravice do pritožbe kot rednega pravnega sredstva. Do izdaje začasne odredbe je namreč tovrsten postopek načeloma enostranski postopek na predlog upnika, zato ima dolžnik, če pred tem ni bil pozvan na izjavo, možnost podajanja trditvenih navedb šele v ugovornem postopku.
ZDR člen 184, 184/2. OZ člen 131. Kolektivna pogodba za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije člen 2, 2/1, 21. ZPP člen 279.a. ZDSS-1 člen 34. ZBPP člen 46.
odškodninska odgovornost delodajalca – kršitev pravic – razporeditev delavca v drug kraj – dokazovanje – izdaja sodbe brez glavne obravnave – stroški postopka – brezplačna pravna pomoč
Zaradi nezakonite razporeditve v drug kraj je tožnica upravičena tudi do odškodnine iz naslova povrnitve stroškov za parkiranje vozila, s katerim se je dnevno vozila na delo k novemu delodajalcu. Ti stroški ne bi nastali, če ne bi bilo nezakonite odločitve tožene stranke o premestitvi tožnice k novemu delodajalcu v drug kraj.
Glede na to, da je bila tožnici odobrena brezplačna pravna pomoč, ni podlage za izvedbo pobotanja oz. medsebojnega poračunavanja stroškov ene in druge stranke glede na uspeh v postopku.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – ustrezna zaposlitev
Četudi tožnik po novi pogodbi o zaposlitvi ne prejema enake plače, kot jo je prejemal pred odpovedjo, to ne vpliva na zakonitost odpovedi s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi niti na presojo, da mu je bila ob odpovedi ponujena nova pogodba o zaposlitvi za ustrezno zaposlitev.
OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB - NEPRAVDNO PRAVO - STATUSNO PRAVO - KORPORACIJSKO PRAVO
VSL0064311
ZGD-1 člen 50, 50-15, 388, 388/2, 389, 389/1, 611, 611/1, 614, 614/3. OZ člen 17, 22, 22/1, 25, 28.
sodna določitev primerne odpravnine – zahtevek na sklenitev pogodbe – zahteva manjšinskega delničarja za odkup – dan zahteve – ponudba – učinek za manjšinske delničarje – nastop zamude – skupni zastopnik – povračilo stroškov postopka – stroški izvedenca
V nepravdnem postopku se določa le primerna odpravnina manjšinskemu oziroma izstopajočemu delničarju. Če nato ena stranka odkloni sklenitev pogodbe, lahko druga stranka sklenitev take pogodbe izposluje v pravdi. S tem, ko ZGD-1 v 1. odst. 389. člena glavnega delničarja obvezuje, da manjšinskemu ponudi primerno denarno nadomestilo za odkup delnic, ga obvezuje k sklenitvi pogodbe.
Toženi stranki je bila vročitev vabila na narok opravljena po 141. členu ZPP, saj vročitev po 140. členu ZPP ni bila možna. Iz obvestila o opravljeni vročitvi izhaja, da je bila tožena stranka 24. 02. 2010 obveščena o poskusu vročitve vabila na narok in pripravljalne vloge tožeče stranke. Ker tožena stranka v 15 dnevnem roku pisanja ni dvignila, ji je bilo puščeno v hišnem predalčniku. V skladu s 1. odst. 141. člena se šteje, da je bila vročitev opravljena na dan, ko je bilo pisanje puščeno v predalčniku.
Drugotožeča stranka je upravnik in je tako upravičena zahtevati plačilo stroškov obratovanja le na vrnitveni podlagi, to je, če je stroške za lastnike poravnala iz svojih sredstev, tako da je do njihovega povračila upravičena po pravilih o neupravičeni pridobitvi.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – utemeljen razlog
Sodišče prve stopnje je pravilno presojalo dela in naloge, kot jih je tožnica opravljala (ne ozirajoč se na to, pod kakšnim nazivom jih je opravljala), in dejstvo, da se je obseg le-teh bistveno zmanjšal, zaradi česar je tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga utemeljeno zavrnilo.
ZOR člen 45, 45/4, 74, 74/2, 214, 454, 454/1, 516, 568. ZPP člen 163, 163/2. ZPSPP člen 26, 26/1.
predpogodba sklenjena z odložnim pogojem – zahtevek na sklenitev pogodbe o povratni prodaji – nesklepčnost zahtevka na plačilo zalog – odpoved najemne pogodbe za določen čas
Tega, da tožena stranka ni mogla izpolniti pogodbenih obveznosti, ne zanika. Zato bi bila tožeča stranka v skladu z 11. členom Pogodbe (ki po svoji pravni naravi predstavlja predpogodbo, sklenjeno z odložnim pogojem) upravičena zahtevati sklenitev pogodbe o „povratni“ prodaji blaga po nabavni ceni toženi stranki. V tem primeru bi se vzpostavila tudi terjatev tožeče stranke do tožene stranke na plačilo kupnine za prodano blago.
Plačilo blaga je obveznost kupca, ki izhaja iz sklenjene pogodbe o prodaji blaga. Zahtevek za plačilo zalog, ki nima podlage v pogodbi o prodaji zalog, zato ni sklepčen.
V primeru delavca, ki ostane brez zaposlitve in brez osebnega dohodka, lahko sodišče delodajalcu naloži plačevanje nadomestila plače za čas trajanja spora o (ne)zakonitosti prenehanja delovnega razmerja, če je to potrebno za preživetje delavca in oseb, ki jih je po zakonu dolžan preživljati. Za izdajo takšne začasne odredbe pa mora delavec najprej izkazati za verjetno, da terjatev zoper delodajalca obstoji oziroma da bo nastala, česar tožnica ni storila. Njen predlog za izdajo začasne odredbe tako ni utemeljen.
ničnost pogodbenega določila – nasprotovanje prisilnim predpisom – zloraba prevladujočega položaja – sklepčnost ugovora – relevantni trg – prevladujoč položaj – pravni standard – ugovor delne neizpolnitve pogodbe – zavračanje delne izpolnitve pogodbe – eventualni pobotni ugovor – neupravičena obogatitev – obogatitev – prikrajšanje – odsotnost pravne podlage
Določba 2. odstavka 214. člena ZPP, na katero se opira sodišče prve stopnje pri ugotovitvi obstoja prevladujočega položaja, se namreč nanaša na dejstva, ne pa na pravno kvalifikacijo oziroma pravni zaključek. Pojem prevladujočega položaja nekega subjekta na trgu je pravni standard, katerega vsebino je treba napolniti s pravno relevantnimi dejstvi in okoliščinami, ki ga udejanjajo. Tako je za pravni zaključek, da ima nek subjekt prevladujoč položaj na trgu, treba najprej opredeliti relevantni stvarni (produktni ali storitveni) in geografski trg, saj je o prevladujočem položaju mogoče govoriti le glede na nek konkreten stvarni in geografski trg. Seveda pa mora stranka, ki se na zlorabo prevladujočega položaja sklicuje, navesti dejstva in predlagati dokaze, na podlagi katerih bo mogoče opredeliti stvarni in geografski trg, prav tako pa tudi navesti dejstva in predlagati dokaze, ki omogočajo zaključek, da ima subjekt na relevantnem trgu prevladujoč položaj. Ker tožena stranka teh dejstev ni navedla, sodišče ni moglo ugotavljati ne relevantnega trga ne obstoja prevladujočega položaja tožeče stranke na tem trgu. Že zato je ugovor tožene stranke o (delni) ničnosti spornega pogodbenega določila nesklepčen.
Predmet pogodbe je bil tako zakup podatkovnih vodov, kot tudi zakup podatkovnih vmesnikov, vendar pa je tožena stranka vztrajala pri uporabi svojih vmesnikov. Ker je tožena stranka izrecno zavračala (delno) izpolnitev po sporni pogodbi, se v pravdi ne more uspešno sklicevati na to, da tožeča stranka svojih pogodbenih obveznosti ni izpolnila v celoti.
sprememba ponudbe – bistveno spremenjena ponudba – sprejem ponudbe s predlogom naj se spremeni – prodajna pogodba
Če se sprememba ponudbe nanaša na drugačno kakovost blaga, se šteje, da bistveno spreminja ponudbo, kar pomeni, da tako spremenjena ponudba terja tudi sprejem spremenjene ponudbe.
ZZK-1 člen 22, 22/5, 63, 63/1, 79, 161, 161/3, 161/3-3.
zaznamba spora – pridobitev lastninske pravice na izvedeni način – pogoji za vpis
Zaznamba spora o pridobitvi pravice ni dovoljena, če predlagatelj uveljavlja pridobitev lastninske ali druge stvarne pravice na izvedeni način, prav tako pa ni dovoljena, če predlagatelj s tožbo ne zahteva ugotovitve obstoja svoje pravice.
Ko sodišče odloča o zahtevku za izstavitev zemljiškoknjižne listine na podlagi prodaje kmetijskega zemljišča po ZKZ, pa se v primeru, ko o odobritvi pravnega posla še ni pravnomočno odločil matični organ, do navedenih dejstev lahko opredeli kot do predhodnih vprašanj, od katerih je odvisna odločitev o zahtevku.
Pogodba med pravdnima strankama je bila sklenjena že s soglasjem volj glede bistvenih sestavin pogodbe, in sicer pod odložnim pogojem odobritve s strani upravnega organa. Navedeno soglasje volj je namreč nastopilo že s sprejemom ponudbe (če je bila njuna vsebina glede bistvenih sestavin skladna), saj sta pravdni stranki pisnost pogodbe, na podlagi katere se prenaša lastninska pravica na nepremičnini, v takšnem primeru zagotovili s pisnostjo izjav o ponudbi in sprejemu ponudbe (pogodba o prodaji je zatorej vsebovana v dveh listinah).
Izvedenec mora zahtevati nagrado in povračilo stroškov takoj po izdelavi izvedenskega mnenja oziroma takoj po ustnem podajanju izvida in mnenja oziroma po nastanku stroškov, sicer svojo pravico do nagrade oziroma povrnitve stroškov izgubi. Vendar pa je sodišče dolžno izvedenca na to njegovo pravico opozoriti. Opustitev opozorila na navedeno prekluzijo je kršitev postopka.
Tožniku le za dneve prisotnosti na delu pripada povračilo stroškov prehrane, tožnik pa je bil večji del zaposlitve na službenih poteh (za te dneve bi bil eventualno upravičen do dnevnic). Upoštevaje, da je tožena stranka dokazala, da mu je pripadajoča povračila stroškov prehrane izplačala na roke, tožbeni zahtevek za dodatno plačilo iz tega naslova ni utemeljen.
ZDR člen 11, 42, 86, 136, 204, 204/3. OZ člen 86, 86/1, 88. ZPSV člen 3. ZDoh-2 člen 15, 18, 35, 36, 37.
ustna odpoved pogodbe o zaposlitvi – pisna oblika – odpoved pravici – minimum pravic – ničnost
Ustna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni zakonita.
Izjava, s katero se delavec odpove vsem morebitnim zahtevkom iz delovnega razmerja, je nična, saj se pravici do plače, zlasti pa pravici do poravnave davkov in prispevkov za socialno varnost, delavec ne more odpovedati.
invalid III. kategorije - preostala delovna zmožnost - invalidska komisija - dokazovanje - sodni izvedenec - zaslišanje strank
Sodišče prve stopnje ni ugotovilo nobenih nasprotij med mnenji invalidskih komisij in medicinsko dokumentacijo, ugotovilo pa je, da je dejansko stanje že z mnenji, podanimi v predsodnem postopku, dovolj razčiščeno glede tožnikove preostale delovne zmožnosti. Tožnik konkretnih razlogov za dvom v podana mnenja in za dodatno izvajanje dokazov ni navedel. Iz tega razloga je odločitev, da se ne izvede dokaz s sodnimi izvedencem, kakor tudi dodatno zaslišanje tožnika, pravilna.
Pobotnica predstavlja zanesljiv dokaz, da je obveznost zaradi izpolnitve prenehala. Pri tem gre za dejansko domnevo, ki pa jo je dopustno izpodbijati z nasprotnim dokazom.