podjem – rok plačila – pogoj za plačilo izvajalcu – neplačevanje investitorja
Pritožnik sicer trdi, da je smisel sporne pogodbene določbe v tem, da tudi izvajalec nosi del rizika neplačevanja investitorja. Vendar pa bi moral biti takšen prenos rizika, glede na to, da je bila med pravdnima strankama sklenjena povsem običajna podjemna pogodba, pri kateri je odplačnost bistvena sestavina, izrecno in jasno določen, kar pa v danem primeru ni mogoče zaključiti.
Določba, da bo naročnik izvajalcu plačal dolgovani znesek, ko bo prejel plačilo s strani investitorja, ureja rok plačila, ki je vezan na izpolnitev pogoja, ter da izpolnitev tako določenega pogoja ne more pomeniti, da nasprotna stranka svojega dela obveznosti sploh ni dolžna izpolniti ali da lahko z izpolnitvijo odlaša v nedogled.
Vročilnica in pripeto obvestilo imata značaj javne listine, za katero se domneva resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa. Takšno domnevo pa je dovoljeno izpodbijati.
Neutemeljeno je sklicevanje na okoliščino, da naj bi tožena stranka imela s pošto sklenjen dogovor o uporabi poštnega predalnika. Ta dogovor namreč ne zavezuje pošte v zvezi z vročanjem sodnih pošiljk, saj za le-te veljajo kogentna določila ZPP.
separatni stroški – preložitev naroka – pravica do izjave
Če je bila trditvena podlaga nasprotne stranke podana po prvem naroku za glavno obravnavo, je stranki potrebno omogočiti, da se izjavi tako glede vprašanja upoštevnosti tovrstnih navedb nasprotne stranke, kakor tudi glede same vsebine navedb.
Potem, ko je tožena stranka na naroku za glavno obravnavo 01. 06. 2010 vložila obširno pripravljalno vlogo na petih straneh, ki se nanaša tako na dejansko kot na pravno podlago tožbe tožeče stranke, je neutemeljeno pritožbeno sklicevanje, da bi sodišče moralo na naroku samem presoditi in oceniti ali je sploh tožeča stranka upravičena do roka za izjasnitev o tej vlogi tožene stranke. Takšno sklepanje bi bilo utemeljeno samo pod predpostavko, da bi že očitnostni preizkus vloge tožene stranke kazal na neupoštevnost te vloge tožene stranke v posledici učinkov prekluzije iz 286. člena ZPP.
S sklepom o zavrnitvi intervencije je sodišče odločilo o stranski intervenciji tretjetožene stranke, ne pa o pravici drugotožene stranke. Zato bi pritožbo zoper takšen sklep lahko vložila le tretjetožena stranka, ne pa drugotožena stranka, saj se sklep nanjo ne nanaša.
odpravnina – zamudna sodba – razlog izpodbijanja – nova dejstva in dokazi v pritožbi
Neutemeljeno je pritožbeno opozarjanje tožene stranke na zmotno ugotovljeno dejansko stanje (da je tožnici že nakazala določen del odpravnine), saj se zamudna sodba iz tega razloga v pritožbenem postopku ne more izpodbijati. Pri izdaji zamudne sodbe se namreč šteje, da tožena stranka, ki ne poda odgovora na tožbo oziroma ga poda po izteku zakonsko določenega roka, navedbe tožnice (da odpravnine ni prejela) priznava kot resnične.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – STVARNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0060681
ZST-1 člen 19, 19/1, 29, 29-1. ZOdvT člen 21, 21/1. ZPP člen 39, 154.
stroški – odmera stroškov postopka – motenje posesti – začasna odredba – nagrada odvetnika – vrednost spornega predmeta – izračun nagrade odvetnika
V zadevnem postopku se skladno s prvim odstavkom 21. člena ZOdvT vrednost predmeta za odmero odvetniške nagrade ugotavlja na način, določen v zakonu, ki ureja sodne takse, saj ne gre za primer, ko bi ZodvT določal drugače.
ZZVZZ člen 80, 81, 82.. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 232, 235, 241, 241/1, 241/2.
začasna zadržanost z dela zaradi bolezni - podaljšanje bolniškega staleža - odločba imenovanega zdravnika - zdravstvena komisija
V skladu z 2. odstavkom 241. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja zdravstvena komisija v primeru, ko v nasprotju z odločbo imenovanega zdravnika odloči, da niso podani razlogi za zavarovančevo nezmožnost za delo, ne more odpraviti že uveljavljene zadržanosti od dela in velja takšna odločitev le za naprej. S tem, ko je zdravstvena komisija dne 18. 9. 2009 ugotovila, da je odločitev imenovane zdravnice o tožnikovi začasni nezmožnosti za delo v obdobju od 23. 5. 2009 od 21. 7. 2009 nepravilna in v tem obdobju niso podani razlogi za tožnikovo začasno nezmožnost za delo, kljub temu, da ta odločitev temelji na ugotovitvi o neizpolnjevanju pogojev po 232. členu POZZ, je izpolnjen dejanski stan po 2. odstavku 241. člena POZZ in poseg zdravstvene komisije v odločitev imenovanega zdravnika tudi v tem delu ni mogoč.
zastaranje odškodninske terjatve – relativni zastaralni rok – vednost za povzročitelja škode
Po 1. odstavku 376. člena ZOR gre za relativni zastaralni rok, pri katerem morata biti oba elementa (vednost oškodovanca za škodo in povzročitelja) podana kumulativno, vezana sta na subjektivno sfero oškodovanca. Potrebno je upoštevati, da je relevantna oškodovančeva vednost o škodi in njenem povzročitelju (ki predstavlja začetek teka relativnega zastaranja terjatve) rezultat pravne presoje (uporabe materialnega prava) sodišča na podlagi ugotovljenih odločilnih dejstev.
Za začetek teka zastaralnega roka je odločilen trenutek, ko je oškodovanec lahko izvedel za škodo in njenega povzročitelja, kar pomeni, ko ni bilo nobene ovire, da bi prišel do teh podatkov. Tudi oškodovanec mora pri uveljavljanju svojih pravic ravnati s skrbnostjo, ki se v pravnem prometu zahteva.
pooblaščenec – pooblastilo – stroški - delni uspeh - pogodba o delu - pravočasno grajanje napak
Peti odst. 98. čl. ZPP se nanaša le na primer, ko odvetnik za stranko vloži vlogo, ki ji ne predloži pooblastila (v takšnem primeru pa sodišče ne dovoli odvetniku, da začasno opravlja pravdna dejanja za stranko, ampak tožbo ali pravno sredstvo zavrže). V obravnavanem primeru torej ni šlo za vlogo, ampak za zastopanje na naroku.
Ko je upnik predlagal zoper dolžnika izvršbo na podlagi verodostojne listine, slednje ni dolžan priložiti predlogu, ampak jo mora v njem (le) določno označiti (2. odst. 41. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju, ZIZ).
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0062148
ZIL-1 člen 18, 18/2, 123, 123/1. EPK člen 69.
kršitev patenta – obseg patentnega varstva – razlaga patentnih zahtevkov – začasna odredba – dokaz z izvedencem – produktna zaščita snovi – dokazni standard verjetnosti
Izvajanje dokazov z izvedenci v postopkih za izdajo začasne odredbe naj bo omejeno zgolj na tiste izjemne primere, ko se sodišče zaradi pomanjkanja ustreznih znanj ne bo moglo opredeliti niti do vprašanja, ali je predlagatelj začasne odredbe glede na podano trditveno podlago in ponujene druge dokaze in ob upoštevanju trditvene podlage in ponujene dokaze s strani dolžnika, s stopnjo verjetnosti uspel izkazati obstoj pravice predlagatelja in kršenje te pravice s strani dolžnika. Nižji dokazni standard v postopku odločanja o začasni odredbi sodišču omogoča, da o verjetnem obstoju relevantnih dejstev lahko sklepa že na podlagi drugih manj prepričljivih dokaznih sredstev.
Produktna zaščita snovi ne seže tako daleč, da bi pokrivala tudi druge snovi, ki s sprožanjem naravnih reakcij povzročijo nastajanje zaščitene snovi, četudi se druga snov proizvaja in daje na trg z namenom povzročanja naravne reakcije, preko katere v človeškem telesu nastaja zaščitena snov kot metabolit prve substance.
Razlaga obsega varstva evropskega patenta po eni strani ni omejena zgolj z dobesednim pomenom besedila patentnih zahtevkov, po drugi strani pa patentnih zahtevkov ni mogoče razlagati le kot smernice, ki bi jih bilo mogoče razširiti na tisto, za kar strokovnjak na podlagi proučitve opisa in skic meni, da je imetnik patenta želel zavarovati. Razlaga se mora torej gibati znotraj teh dveh skrajnosti, ki zagotavlja po eni strani primerno varstvo za imetnika patenta in razumno stopnjo pravne zanesljivosti za tretje osebe.
Do kod lahko seže odstopanje od besedne razlage patentnega zahtevka je mogoče odgovoriti le z upoštevanjem dodatnega elementa za razlago patentnih zahtevkov, to je opisa in skice, ki jih je imetnik patenta predložil ob uveljavljanju patentne zaščite.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0062106
ZASP člen 168, 168/3, 168/4. ZPP člen 180, 180/1.
varstvo sorodnih pravic – pravice izvajalcev in proizvajalcev fonogramov – civilna kazen zaradi neavtoriziranega javnega priobčevanja fonogramov – določenost tožbenega zahtevka
Pritožbeno stališče, da tožeča stranka višine civilne kazni po 4. odstavku 168. člena ZASP ne more sama določiti, ampak je dovolj, da predlaga njen izrek, določi pa jo lahko le sodišče tako, da upošteva vse okoliščine primera, zlasti pa stopnjo krivde kršilca, velikost dogovorjenega ali običajnega honorarja ali nadomestila ter preventivni namen civilne kazni, kot to določa 4. odstavek 168. člena ZASP, v razponu od 0 do 200%, je napačno.
Tožbeni zahtevek mora biti konkretno opredeljen, kar pri denarnem zahtevku pomeni, da mora biti naveden določen znesek denarja.
Smisel mesečnega poročanja dolžnika je seznanitev stečajne upraviteljice z dejanji, ki jih je dolžnik opravil, da bi našel zaposlitev. Obveznost dolžnika torej ni le poročanje, pač pa tudi aktivno iskanje zaposlitve. Dolžnik se ne more ekskulpirati obveznosti poročanja z izgovorom, da ni bilo sprememb, saj bi se s tem izognil tudi obveznosti iskanja zaposlitve, kar pa ni sprejemljivo.
ZDR člen 11, 11/1, 75, 79, 80, 80/1, 81, 81/1, 204, 204/3. OZ člen 29.
prenehanje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi – redna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca – sporazum o prenehanju delovnega razmerja – rok za sodno varstvo
Tožena stranka, ki ni sprejela tožničine ponudbe za sporazumno prenehanje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi, ni mogla brez volje oziroma soglasja tožnice ponudbe šteti za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi, podane s strani delavca. Njeno ravnanje, ko je zgolj na podlagi ponudbe delovno razmerje s zaključila, predstavlja poseg v pravice tožnice. Slednja je upravičena zahtevati sodno varstvo in sicer v tridesetih dneh od dneva, ko se je seznanila z opisanimi posegom v pravice.
Tožeče stranke bi morale v treh mesecih od dneva objave odločbe Ustavnega sodišča RS, s katero je bila odpravljena določba 30. člena Pravilnika o napredovanju zaposlenih v vrtcih ter osnovnem in srednjem šolstvu, zahtevati razporeditev v višji plačni razred na podlagi napredovanja. Ker tega niso storile, ampak so zahtevo vložile kasneje na nepristojen organ, do izplačila višjih plač niso upravičene. V spornem obdobju so plače prejemale v skladu s pravnomočnimi odločbami tožene stranke.
dokaz o obstoju pogodbe – pogodba o oglaševanju – dokazna ocena verodostojnosti prič – povrnitev stroškov priči
V primeru nasprotujočih si izpovedb se mora sodišče odločiti, kateri izmed različnih izpovedi bo sledilo, svojo odločitev pa mora argumentirati tako, da je dokazna ocena sposobna pritožbenega preizkusa.
Priča ima pravico do povračila potnih stroškov in stroškov za prehrano in prenočišče, kakor tudi do povračila izgubljenega dobička. V obravnavanem primeru je priča povračilo stroškov izgubljenega zaslužka zahtevala pravočasno, takoj po zaslišanju.
Tožena stranka je po vložitvi tožbe delno izpolnila tožbeni zahtevek, ostali del tožbenega zahtevka pa je bil zavrnjen zaradi odpovedi zahtevku, tako da je treba pri odločanju o povrnitvi stroškov postopka šteti, kot da je tožnik s tožbenim zahtevkom deloma uspel.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0062100
ZPP člen 212, 285, 333, 333/1, 480, 495, 495/1.
stroški upravljanja v ožjem pomenu - plačila dobaviteljem – aktivna legitimacija upravnika za plačila dobaviteljem – kondikcijski zahtevek – vplačila v rezervni sklad – aktivna legitimacija upravnika za vtoževanje plačil v rezervni sklad – napačen pravni pouk – trditvena podlaga za povrnitev stroškov upravljanja – ključ delitve stroškov – materialno procesno vodstvo
Napačen pravni pouk pa tožeči stranki v konkretnem primeru ni šel v škodo, saj je pritožbeno sodišče upoštevalo dopolnitev pritožbe (podane v 15 dnevnem roku), prav tako je presojalo vse v pritožbi zatrjevane pritožbene razloge (tudi tiste, ki se izključeni iz presoje v postopkih v sporih majhne vrednosti – 1. odstavek 458. člena ZPP).
Tožeča stranka (upravnik) bi aktivno legitimacijo za vtoževanje neplačanih obveznosti do dobaviteljev lahko pridobila s plačilom iz lastnih sredstev. Gre za zahtevek iz naslova neupravičene obogatitve (po kondikcijski podlagi). Ta zahteva trditve o prikrajšanju in obogatitvi. Prvo lahko nastane samo pod pogojem, da je stroške dobaviteljem plačal upravnik iz svojih sredstev.
Upravnik nima aktivne legitimacije za vtoževanje sredstev rezervnega sklada.