pooblaščenec – pooblastilo – stroški - delni uspeh - pogodba o delu - pravočasno grajanje napak
Peti odst. 98. čl. ZPP se nanaša le na primer, ko odvetnik za stranko vloži vlogo, ki ji ne predloži pooblastila (v takšnem primeru pa sodišče ne dovoli odvetniku, da začasno opravlja pravdna dejanja za stranko, ampak tožbo ali pravno sredstvo zavrže). V obravnavanem primeru torej ni šlo za vlogo, ampak za zastopanje na naroku.
Tožena stranka je po vložitvi tožbe delno izpolnila tožbeni zahtevek, ostali del tožbenega zahtevka pa je bil zavrnjen zaradi odpovedi zahtevku, tako da je treba pri odločanju o povrnitvi stroškov postopka šteti, kot da je tožnik s tožbenim zahtevkom deloma uspel.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0062148
ZIL-1 člen 18, 18/2, 123, 123/1. EPK člen 69.
kršitev patenta – obseg patentnega varstva – razlaga patentnih zahtevkov – začasna odredba – dokaz z izvedencem – produktna zaščita snovi – dokazni standard verjetnosti
Izvajanje dokazov z izvedenci v postopkih za izdajo začasne odredbe naj bo omejeno zgolj na tiste izjemne primere, ko se sodišče zaradi pomanjkanja ustreznih znanj ne bo moglo opredeliti niti do vprašanja, ali je predlagatelj začasne odredbe glede na podano trditveno podlago in ponujene druge dokaze in ob upoštevanju trditvene podlage in ponujene dokaze s strani dolžnika, s stopnjo verjetnosti uspel izkazati obstoj pravice predlagatelja in kršenje te pravice s strani dolžnika. Nižji dokazni standard v postopku odločanja o začasni odredbi sodišču omogoča, da o verjetnem obstoju relevantnih dejstev lahko sklepa že na podlagi drugih manj prepričljivih dokaznih sredstev.
Produktna zaščita snovi ne seže tako daleč, da bi pokrivala tudi druge snovi, ki s sprožanjem naravnih reakcij povzročijo nastajanje zaščitene snovi, četudi se druga snov proizvaja in daje na trg z namenom povzročanja naravne reakcije, preko katere v človeškem telesu nastaja zaščitena snov kot metabolit prve substance.
Razlaga obsega varstva evropskega patenta po eni strani ni omejena zgolj z dobesednim pomenom besedila patentnih zahtevkov, po drugi strani pa patentnih zahtevkov ni mogoče razlagati le kot smernice, ki bi jih bilo mogoče razširiti na tisto, za kar strokovnjak na podlagi proučitve opisa in skic meni, da je imetnik patenta želel zavarovati. Razlaga se mora torej gibati znotraj teh dveh skrajnosti, ki zagotavlja po eni strani primerno varstvo za imetnika patenta in razumno stopnjo pravne zanesljivosti za tretje osebe.
Do kod lahko seže odstopanje od besedne razlage patentnega zahtevka je mogoče odgovoriti le z upoštevanjem dodatnega elementa za razlago patentnih zahtevkov, to je opisa in skice, ki jih je imetnik patenta predložil ob uveljavljanju patentne zaščite.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – DELOVNO PRAVO
VSL0062108
ZZZPB člen 19, 19-5, 19-14, 19-15, 54, 54/2, 54/2-1.
nezakonita odpoved delovnega razmerja - indirektna škoda zavoda za zaposlovanje – vzročna zveza – kategorija starejšega delavca – odpoved pogodbe o zaposlitvi brez soglasja starejšega delavca
O pravici starejšega delavca (ki mu je delovno razmerje prenehalo pri delodajalcu brez njegovega soglasja), da prejme denarno nadomestilo za primer brezposelnosti, ne glede na to, ali je uveljavljal sodno varstvo ali ne, pa se je izrekla tudi sodna praksa. Zato stališče tožene stranke, da je tožeča stranka „izplačala delavcu denarne zneske, ki jih ne bi rabila“, ni pravilno, prav tako tudi ne pritožbeni očitek sodišču prve stopnje, da bi moralo dopustnost ravnanja tožeče stranke presojati ob uporabi določbe 15. alineje 19. člena ZZZPB.
Kljub temu, da je nastal tožeči stranki strošek na dopustni podlagi, dobi ta zaradi nedopustnega ravnanja tožene stranke pravno naravo indirektne škode. Kako daleč sega vzročna zveza, pove v konkretnem primeru pravo.
zastaranje odškodninske terjatve – relativni zastaralni rok – vednost za povzročitelja škode
Po 1. odstavku 376. člena ZOR gre za relativni zastaralni rok, pri katerem morata biti oba elementa (vednost oškodovanca za škodo in povzročitelja) podana kumulativno, vezana sta na subjektivno sfero oškodovanca. Potrebno je upoštevati, da je relevantna oškodovančeva vednost o škodi in njenem povzročitelju (ki predstavlja začetek teka relativnega zastaranja terjatve) rezultat pravne presoje (uporabe materialnega prava) sodišča na podlagi ugotovljenih odločilnih dejstev.
Za začetek teka zastaralnega roka je odločilen trenutek, ko je oškodovanec lahko izvedel za škodo in njenega povzročitelja, kar pomeni, ko ni bilo nobene ovire, da bi prišel do teh podatkov. Tudi oškodovanec mora pri uveljavljanju svojih pravic ravnati s skrbnostjo, ki se v pravnem prometu zahteva.
prenehanje delovnega razmerja – sodna razveza pogodbe o zaposlitvi – reparacija – odškodnina – kriteriji za odmero
Za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja je dolžna tožena stranka obračunati in izplačati plačo, do katere bi bil tožnik po normalnem teku stvari upravičen, torej plačo, ki bi jo prejel, če bi pri toženi stranki delal. Ker je pred podajo nezakonite redne odpovedi iz krivdnega razloga tožnik ves čas prejemal stimulacijo, je do stimulacije upravičen tudi v okviru reparacijskega zahtevka.
Primerna odškodnina ob sodni razvezi znaša 4 mesečne plače tožnika, izplačane v zadnjih treh mesecih pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, saj je tožnik star 44 let, po poklicu je strojni ključavničar, torej relativno lahko zaposljiv, po odpovedi se je v dveh mesecih ponovno zaposlil, živi sam, skrbeti pa mora za šolajočega se sina.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0062100
ZPP člen 212, 285, 333, 333/1, 480, 495, 495/1.
stroški upravljanja v ožjem pomenu - plačila dobaviteljem – aktivna legitimacija upravnika za plačila dobaviteljem – kondikcijski zahtevek – vplačila v rezervni sklad – aktivna legitimacija upravnika za vtoževanje plačil v rezervni sklad – napačen pravni pouk – trditvena podlaga za povrnitev stroškov upravljanja – ključ delitve stroškov – materialno procesno vodstvo
Napačen pravni pouk pa tožeči stranki v konkretnem primeru ni šel v škodo, saj je pritožbeno sodišče upoštevalo dopolnitev pritožbe (podane v 15 dnevnem roku), prav tako je presojalo vse v pritožbi zatrjevane pritožbene razloge (tudi tiste, ki se izključeni iz presoje v postopkih v sporih majhne vrednosti – 1. odstavek 458. člena ZPP).
Tožeča stranka (upravnik) bi aktivno legitimacijo za vtoževanje neplačanih obveznosti do dobaviteljev lahko pridobila s plačilom iz lastnih sredstev. Gre za zahtevek iz naslova neupravičene obogatitve (po kondikcijski podlagi). Ta zahteva trditve o prikrajšanju in obogatitvi. Prvo lahko nastane samo pod pogojem, da je stroške dobaviteljem plačal upravnik iz svojih sredstev.
Upravnik nima aktivne legitimacije za vtoževanje sredstev rezervnega sklada.
obstoj delovnega razmerja – elementi delovnega razmerja
Tožnik je bil v spornem obdobju v delovnem razmerju pri toženi stranki in sicer na delovnem mestu direktorja hčerinske družbe, čeprav pisna pogodba o zaposlitvi ni bila sklenjena. Dejstva, da je nepretrgoma, več kot pet let opravljal delo direktorja družbe, v kraju in prostorih, ki jih je določila tožena stranka, da mu je tožena stranka določila plan prodaje njenih proizvodov, mu izplačevala plačo na podlagi izstavljenih plačilnih list, zanj plačevala prispevke in davke, ter da je tožnik evidence o opravljenem delu in urah posredoval toženi stranki, tožnikovo delo pa je tudi ocenjeval direktor tožene stranke, nesporno dokazujejo obstoj delovnega razmerja.
nesreča pri delu – odškodninska odgovornost – krivdna odgovornost – varno delo
Tožena stranka je s tem, ko ni poskrbela za primerno opravljanje dela, tako da bi se opravilo skladno z navodili, opustila izvrševanje varstvenih pravil. Zaradi te opustitve je podana njena krivdna odgovornost za škodo, ki jo je tožnik utrpel pri delu.
Sodišče ničnost sklepa presoja samo znotraj razlogov, kot jih uveljavlja stranka in nanje ne pazi, jih ne preverja po uradni dolžnosti.
Izostanek imenovanja posebnega zastopnika upravičuje k vložitvi tožbe v imenu družbe na zahtevo manjšine, zato ni mogoče šteti, da je sklep o vložitvi odškodninske tožbe, ki hkrati ne imenuje posebnega zastopnika, v takšnem nasprotju z zakonom, da bi slednje upravičevalo sodišče k njegovo razveljavitvi.
URS člen 8, 153. Konvencija o pogodbi za mednarodni cestni prevoz blaga (CMR) člen 1, 4, 17, 34, 36, 37.
tovorni list - prevozna in podprevozna pogodba - notifikacija
Presoja prevozne in podprevozne pogodbe po določilih CMR.
CMR določa, da lahko prevoznik, ki je po določbah konvencije plačal odškodnino oškodovancu, regresira znesek od prevoznika (prevoznikov), ki za škodo odgovarjajo.
Za medsebojna regresna razmerja se torej prav tako uporabljajo določila CMR.
Tovorni list je (le) potrdilo (dokaz) o sklenjeni prevozni pogodbi, pogodbenih pogojih in o sprejemu tovora s strani prevoznika, ne pa tudi o strankah prevozne pogodbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – STVARNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0060681
ZST-1 člen 19, 19/1, 29, 29-1. ZOdvT člen 21, 21/1. ZPP člen 39, 154.
stroški – odmera stroškov postopka – motenje posesti – začasna odredba – nagrada odvetnika – vrednost spornega predmeta – izračun nagrade odvetnika
V zadevnem postopku se skladno s prvim odstavkom 21. člena ZOdvT vrednost predmeta za odmero odvetniške nagrade ugotavlja na način, določen v zakonu, ki ureja sodne takse, saj ne gre za primer, ko bi ZodvT določal drugače.
Kolikor učinkuje prenos denarne terjatve, izvirajoče iz gospodarske pogodbe kljub pogodbeno dogovorjeni prepovedi prenosa, učinkuje tudi prenos terjatve v zavarovanje kljub takšni prepovedi.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – alkoholiziranost – utemeljen razlog
Glede na to, da je tožena stranka prisotnost alkohola v krvi tožnika merila šele popoldne, pri čemer je bila koncentracija alkohola v krvi nizka, in da tožnik spornega dne ni opravljal nobenih zadolžitev, ni podan utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.
sporazum o prenehanju delovnega razmerja – sklenitev sporazuma – ponudba – sprejem ponudbe – odpravnina
Ravnanje tožene stranke, ki je tožnici na podlagi njenega predloga zaključila delovno knjižico in jo odjavila iz zavarovanja, šteje za izjavo o sprejemu ponudbe sporazuma o prenehanju veljavnosti pogodbe o zaposlitvi. Tako je bil sporazum o prenehanju veljavnosti pogodbe o zaposlitvi sklenjen s konkludentnim ravnanjem tožene stranke in je slednja dolžna tožnici izplačati odpravnino, ki je bila v predlogu sporazuma določena.
Iz določila 2. odstavka 112. člena ZPP izhaja, da se šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču, če se pošlje vloga po pošti priporočeno. Iz kuverte, ki je pripeta k pritožbi proti prvostopni sodbi, ni razvidno, da bi bila pritožba priporočeno poslana na sodišče. Iz uradnega zaznamka na prvi strani pritožbe pa izhaja, da je le-ta prispela z navadno pošto. Vendar pa to ne zadošča za zaključek, da tožena stranka pritožbe ni poslala po pošti priporočeno.
vročanje pravni osebi – sedež družbe – ponovno vročanje odločbe - rok za vložitev pritožbe
Pravni osebi se vroča na naslov sedeža družbe, ki je vpisan v registru.
Sodišče prve stopnje je v mesecu juniju 2010 sklep sicer res vročalo še na novi naslov tožeče stranke, vendar pa ob dejstvu, da je bil sklep pravilno vročen že dne 29. 04. 2010, ponovna vročitev ne povzroči, da bi pritožbeni rok začel teči znova oziroma na tak način ni mogoče podaljšati roka za vložitev pritožbe.
ZZVZZ člen 80, 81, 82.. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 232, 235, 241, 241/1, 241/2.
začasna zadržanost z dela zaradi bolezni - podaljšanje bolniškega staleža - odločba imenovanega zdravnika - zdravstvena komisija
V skladu z 2. odstavkom 241. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja zdravstvena komisija v primeru, ko v nasprotju z odločbo imenovanega zdravnika odloči, da niso podani razlogi za zavarovančevo nezmožnost za delo, ne more odpraviti že uveljavljene zadržanosti od dela in velja takšna odločitev le za naprej. S tem, ko je zdravstvena komisija dne 18. 9. 2009 ugotovila, da je odločitev imenovane zdravnice o tožnikovi začasni nezmožnosti za delo v obdobju od 23. 5. 2009 od 21. 7. 2009 nepravilna in v tem obdobju niso podani razlogi za tožnikovo začasno nezmožnost za delo, kljub temu, da ta odločitev temelji na ugotovitvi o neizpolnjevanju pogojev po 232. členu POZZ, je izpolnjen dejanski stan po 2. odstavku 241. člena POZZ in poseg zdravstvene komisije v odločitev imenovanega zdravnika tudi v tem delu ni mogoč.
Ko je upnik predlagal zoper dolžnika izvršbo na podlagi verodostojne listine, slednje ni dolžan priložiti predlogu, ampak jo mora v njem (le) določno označiti (2. odst. 41. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju, ZIZ).