pogodba o leasingu – uveljavljanje garancije ali napak – prenos zahtevkov – ničnost splošnih pogojev – indirektni finančni leasing – presoja pravnega posla po vsebini – izključitvene klavzule
Leasingojemalec uveljavlja zahtevke iz naslova garancije ali napak na vozilu proti dobavitelju vozila, ker je leasingodajalec te pravice prenesel nanj.
Izjava leasingojemalca, s katero se je odpovedal pravici do odstopa od pogodbe o finančnem leasingu, ni razlog za ničnost tega določila pogodbe v smislu določbe 143. člena ZOR.
PRAVO DRUŽB - CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSC0002719
ZPP člen 95, 96, 98, 98. OZ člen 75, 77. ZGD-1 člen 295, 296, 298, 390.
pooblastilo – oblika pooblastila – preklic pooblastila – sklicatelj skupščine – delničar kot predlagatelj dodatne točke dnevnega reda – sklic skupščine – preklic skupščine
Preklic zasedanja že sklicane skupščine je nedvomno poslovna odločitev uprave, ki mora biti hitro sporočena, da je učinkovita in to je mogoče doseči le tako, da ni vezana na nek formalni postopek, pač pa mora biti izražena na način, ki ga zazna vsak povprečno skrben delničar.
Pravno odločilen za presojo ali gre za spontano skupščino ali ne, je trenutek veljavnega preklica skupščine in od tedaj dalje, ko postane preklic pravno učinkovit in zavezujoč, se pretrga vez med poprej veljavno sklicano skupščino in morebitno skupščino, ki jo delničarji, ki so se nameravali udeležiti sklicane skupščine, izvedejo kljub preklicu. Delničarji, ki so sicer prišli na zasedanje na podlagi veljavnega sklica, od trenutka učinkovanja preklica dalje niso več delničarji, ki bi se zbrali na podlagi veljavnega sklica, saj jim je takšen položaj prenehal sočasno s preklicem.
Drži, da je načeloma moč izpodbijati tudi dvostranske dogovore, vendar le, kadar bi slednji kazali na to, da se je dolžnikovo premoženje nesorazmerno zmanjšalo, ne pa v primerih, ko je prišlo „zgolj“ do spremembe v strukturi dolžnikovega premoženja. V slednjem primeru namreč do oškodovanja upnikov ne more priti, saj se dolžnikovo premoženje ne zmanjša.
Med zmanjšanjem premoženja na strani dolžnika ter nezmožnostjo poplačila upnikov mora obstajati vzročna zveza, kar pomeni, da mora ravno zaradi izpodbijanega pravnega posla priti do zmanjšanja dolžnikovega premoženja, ki vodi do nezmožnosti poplačila upnikov.
URS člen 25. ZZZDR člen 51, 51/2, 58, 59, 60. SPZ člen 66, 66/3. ZPP člen 108, 180.
skupno premoženje zakoncev – obseg premoženja – vlaganja v posebno premoženje drugega zakonca – nedeljiv materialnopravni pojem – delilna pogodba – pasivna legitimacija – nesklepčnost tožbe – pravica do pravnega sredstva
Zahtevek na povračilo vrednosti vlaganj v posebno premoženje drugega zakonca ima podlago v 59. členu ZZZDR. Tožnik ima pravico do denarnega zneska, ki ustreza vrednosti vlaganj, sorazmernih z višino njegovega prispevka.
Nasprotna tožba je nesklepčna, saj je tožena stranka postavila zahtevek na neposredno delitev skupnega premoženja (in ne na obseg in na delež). Gre za odpravljivo nesklepčnost.
ZOdv člen 17, 17/1. ZOdv-C člen 19. ZOdvT člen 6. ZPP člen 82, 82/2, 82/2-4, 82/5, 151. URS člen 25. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku člen 18.
stroški začasnega zastopnika odvetnika
Za začasnega zastopnika toženca je bila postavljena odvetnica – pritožnica, zato ji gre kot odvetnici nagrada po odvetniški tarifi (82. člen ZPP v zvezi s 151. členom ZPP).
odškodnina za podržavljeno premoženje – vrednotenje premičnin – obseg vrednotenja – sadno drevje – vračunavanje prejete kupnine v odškodnino
Sadno drevje ne predstavlja ločenega premoženja, na podlagi katerega bi bilo mogoče prisoditi odškodnino, saj gre za sestavni del nepremičnine. Niti ZDen niti Navodilo o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja, kadar gre za stavbna zemljišča, ne predvidevata ločenega vrednotenja drevja, pač pa zgolj ločeno vrednotenje objektov.
V obravnavanem primeru, ko je bila upravičencema prisojena odškodnina v obliki obveznic, ki že prejeto kupnino presega, pa je kupnino potrebno upoštevati pri določitvi končne odškodnine, tako da je od prisojene odškodnine potrebno odšteti vrednost že prejete kupnine.
Zaključki izpodbijane sodbe ne temeljijo na trditvah pravdnih strank, ki sta jih podali do prvega naroka za glavno obravnavo, niti na trditvah, ki sta jih podali kasneje. Ti zaključki temeljijo na izvedenih dokazih, glede katerih je bila tožeča stranka prekludirana, saj je njihovo izvedbo predlagala po zaključku glavne obravnave. Takšno ravnanje sodišča prve stopnje je v nasprotju z določbo 1. odst. 286. člena ZPP, v posledici katere je nepravilno ugotovilo dejansko stanje. Pritožbeno sodišče je ocenilo, da je mogoče v pritožbenem postopku odpraviti navedeno kršitev pravdnega postopka sodišča prve stopnje, brez obravnave.
Skladiščnik je dolžan izročiti blago le položniku in ne komu drugegemu, tudi ne lastniku, kar izhaja iz določbe 1. odst. 713. člena ZOR v zvezi s 739. člena ZOR. To pomeni, da tožena stranka ni ravnala protipravno, ko je družbi N. d.o.o. omogočila, da iz skladišča odpelje preostanek blaga, saj je to bila njena pogodbena obveznost napram družbi N. d.o.o. kot položniku blaga. Zato dejstvo, ali je bila tožeča stranka lastnica blaga v tem primeru, ni pomembno.
regresna pravica ZZZS – odškodninska odgovornost delodajalca – poškodba delavca pri delu – zdrs rovokopača v jamo – konkretna opredelitev kršitev higiensko-sanitarnih ukrepov
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da bi glede na določbo 1. odst. 87. člena ZZVZZ in ugotovljeni način nastanka nesreče pri delu, tožeča stranka morala navesti konkretno kateri higiensko-sanitarni ukrepi niso bili ustrezno izvedeni pri prvi toženi stranki kot delodajalcu, ki pa morajo biti v vzročni zvezi z nastankom nesreče pri delu.
OZ člen 39, 39/2, 40, 40/1, 40/2, 395, 395/1, 432, 458, 458/1, 458/2.
pristop k dolgu – solidarna odgovornost pristopnika k dolgu – jamčevanje prodajalca za stvarne napake stvari
Vsebina dogovora in kasnejša delna realizacija le-tega kaže, da se je tožena stranka, kot tretji, tožeči stranki, kot upniku, zavezala izpolniti jamčevalni zahtevek, ki ga je tožeča stranka imela zoper prodajalca mineralnega dodatka. Tako ravnanje tožene stranke ima pravno naravo pristopa k dolgu, po katerem je tožena stranka pristopila k dolgu prodajalca. V takem primeru s slednjim upniku, torej tožeči stranki, tožena stranka odgovarja solidarno, upnik pa izpolnitev obveznosti lahko zahteva od kateregakoli od solidarnih dolžnikov.
Nedopustno ravnanje je ravnanje, ki odstopa od standarda profesionalne skrbnosti in katerega predvidljiva posledica je nastanek škode. Iz trditvene podlage mora biti razvidna vsebina kršitve dolžnega ravnanja.
pravdna sposobnost – prekinitev postopka – dvom v pravdno sposobnost - prekinitev postopka zaradi uvedenega postopka zaradi odvzema poslovne sposobnosti – začasni zastopnik – skrbnik za poseben primer – nedovoljena pritožba – pravni interes
Dvom v poslovno oz. pravdno sposobnost ni razlog za prekinitev postopka.
odvetniški stroški - nagrada za postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine - nagrada za postopek
Skladno z drugim odstavkom tar. št. 3100 Tarife tožena stranka ni upravičena do povrnitve nagrade za postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine, saj se ta všteje v nagrado za postopek na prvi stopnji, če le ta poteka kot nadaljevanje postopka izvršbe na podlagi verodostojne listine.
OZ člen 316, 316-3, 353. KZ člen 221, 221/1, 221/3, 244.
zastaranje – izključitev pobota
V primeru obsodilne sodbe v kazenskem postopku se zastaranje pretrga in začne ponovno teči s pravnomočnostjo kazenske sodbe. V primeru obsodbe za naklepno kaznivo dejanje je izključen pobotni ugovor.
ZZK-1 člen 124, 125, 125/1, 161, 161/3, 161/3-2, 234. ZPP člen 328.
etažna lastnina – vpis v zemljiško knjigo - zemljiškoknjižni predlog – zahtevek za vpis lastninske pravice
Dokler etažna lastnina ni vzpostavljena, se predlagateljica na posameznem delu stavbe ne more vpisati kot lastnica.
Zemljiškoknjižno sodišče odloča v okviru predloga in v mejah zahtevkov za vpis, zato mora biti predlog (zahtevek) za vpis lastninske pravice na delu stavbe pravilno oblikovan, poleg tega pa se morajo podatki predloga in listine, ki naj ga utemeljujejo, natančno ujemati.
pravdna sposobnost – prekinitev postopka – dvom v pravdno sposobnost – prekinitev postopka zaradi uvedenega postopka zaradi odvzema poslovne sposobnosti – nedovoljena pritožba – pravni interes – postavitev začasnega zastopnika
Dvom v poslovno oz. pravdno sposobnost ni razlog za prekinitev postopka.
neplačilo obveznosti – ustavitev dobave električne energije – prošnja za obročno plačilo
Prva toženka je tožniku zaradi njegovih neporavnanih obveznosti smela ustaviti dobavo električne energije kljub njegovi prošnji za obročno plačilo. Odločitev o tem, ali bo dolžniku zapadle obveznosti dovolil njeno obročno plačilo, je namreč vedno stvar upnika in je dolžnik ne more izsiliti.
prostovoljna likvidacija - izbris zaradi zaključka likvidacije – poplačilo dolgov družbe
Sodišče prve stopnje bi glede navedb likvidacijskega upravitelja v poročilu o neplačanem dolgu do upnika v likvidacijskem postopku moralo presojati in o tem navesti razloge, ali predlagani način poravnave upnikove terjatve izpolnjuje materialnopravne predpostavke, ki jih za izbris subjekta po zaključku prostovoljne likvidacije določa zakon.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0065668
ZOR člen 173, 206, 206/1, 206/3.
solidarna odgovornost – nevarna dejavnost – odškodninska odgovornost – več obratovalcev – kooperacijska pogodba – prispevek oškodovanca
Tožniku je bila škoda povzročena s strani obeh toženk, ker je delal za obe. V razmerju do tožnika sta obe toženki delovali neodvisno, ker sta obe opravljali nevarno dejavnost. Deležev ni bilo mogoče določiti, zato obstaja solidarna odgovornost po 3. odstavku 206. člena ZOR.