odškodnina - delovna nesreča – objektivna odgovornost – prehajanje železniških tirov – nevarna dejavnost – ravnanje oškodovanca – nenamenska raba
O objektivni odgovornosti je mogoče govoriti tedaj, ko je neka stvar ali dejavnost sama po sebi bi nevarna, torej tudi tedaj, ko se stvar uporablja oziroma dejavnost opravlja ob vsej dolžni skrbnosti. V kolikor pa je do nesreče prišlo zaradi nepravilne uporabe stvari ali izvajanja dejavnosti mimo predpisov, o objektivni odškodninski odgovornosti ni mogoče govoriti, saj je do nesreče v takšnem primeru prišlo zaradi nenamenske rabe, za katero se je odločil oškodovanec sam.
Dejanje izmikanja preizkusu alkoholiziranosti mora biti hoteno na strani tistega, ki s tem izgubi zavarovalne pravice. Torej mora ta določeno dejanje storiti ali ga opustiti prav z namenom izogniti se preizkusu alkoholiziranosti.
OBLIGACIJSKO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0057676
OZ člen 198. ZZZDR člen 59, 59/1, 60, 62. ZPP člen 214, 214/2, 339, 339/2, 339/2-14. KZ člen 135, 135/1.
uporabnina – višina solastnega deleža – skupno premoženje zakoncev – zmotna ugotovitev dejanskega stanja – nasprotje med razlogi – priznana dejstva – nasilje zakonca
Delež tožnice na nepremičnini ni sporen. V skladu z ZZZDR se domneva, da imata zakonca na skupnem premoženju vsak polovični delež. Toženec konkretnih ugovorov v zvezi z višino deleža tožnice ni podal. Še več: skupno premoženje je bilo po ugotovitvi deležev na predlog zakoncev razdeljeno po pravilih, ki veljajo za delitev solastnine (sodna poravnava 08. 05. 2009). Upoštevaje vse to se izkaže, da je ugotovitev sodišča prve stopnje, da tožnici ni uspelo dokazati ½ solastnega deleža na nepremičnini, napačna.
izbris iz registra brez likvidacije – procesna legitimacija za vložitev pritožbe – udeleženec v postopku – nedovoljena pritožba
Po določbi 3. točke 432. člena ZFPPIPP je lahko udeleženec postopka izbrisa družbe iz sodnega registra brez likvidacije upnik družbe, nad katero se vodi postopek izbrisa, če vloži ugovor proti sklepu o začetku postopka izbrisa. Pritožnik kot upnik družbe, nad katero se vodi postopek, takšnega ugovora ni vložil. Zato nima procesne legitimacije za vložitev pritožbe zoper izpodbijani sklep.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije – objave in vročitve
Sklepa o začetku postopka izbrisa subjektu vpisa/o ugotovitvi obstoja izbrisnega razloga ni bilo mogoče vročiti, ker se je pošiljka vrnila z oznako „neznan“/„preseljen“. Zato se je v skladu z določbo 2. odst. 430. člena ZFPPIPP štelo, da je bila vročitev opravljena po poteku 8 dni od objave sklepa na spletnih straneh AJPES.
naročniška pogodba za mobilni telefon - sklenitev pogodbe – veljavnost pogodbe – izjava o sprejemu ponudbe - spor majhne vrednosti – pritožbeni razlogi – razlaga pogodb
Za tožečo stranko je bila pogodba sklenjena takrat, ko je prejela od toženca izjavo o sprejemu ponudbe.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije – dokaz o lastništvu objekta – nepredložitev dokaza o lastništvu objekta
Po določbi 2. odstavka 433. člena ZFPPIPP mora upravičeni predlagatelj predlogu za izbris priložiti dokaz, da je lastnik objekta iz 1. odstavka tega člena. Ker zakon izrecno nalaga predlagatelju, da predlogu priloži takšen dokaz, so neutemeljene navedbe pritožnika, da bi sodišče takšne podatke, torej podatke o lastništvu, lahko pridobilo samo.
spor o pristojnosti – gospodarski spor – pridobitna dejavnost
Razmerje med pravdnima ne izhaja iz pridobitne dejavnosti tožeče stranke, temveč iz neposlovne odškodninske odgovornosti tožene stranke. Ker v konkretnem primeru na strani tožeče stranke nista podana oba, tako subjektivni kot objektivni kriterij, ne gre za gospodarski spor.
Po določbi 1. odst. 30. člena ZPP so za sojenje v premoženjskopravnih zahtevkih, če vrednost spornega predmeta ne presega 20.000,00 EUR pristojna Okrajna sodišča. V predmetni zadevi pa gre prav za takšen spor.
OBLIGACIJSKO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0062456
ZZZDR člen 78, 123. ZPP člen 409.
razveza zakonske zveze - preživljanje mladoletnega otroka - določitev višine preživnine – notarski zapis iz razmerij staršev do otrok
Predhodni sporazum med pravdnima strankama glede vprašanj iz razmerij staršev do otrok (vprašanj varstva in vzgoje, stikov in preživnine) v obliki notarskega zapisa ni izvršilni naslov in sodišče nanj ni vezano.
Preiskovalno načelo v sporih iz razmerij staršev do otrok je uveljavljeno zaradi zavarovanja interesov in pravic otrok ter drugih oseb, ki niso sposobne skrbeti zase, za svoje pravice in interese , omejeno je torej na tiste primere, ko obstajajo indici ali ko ugotovljena dejstva kažejo, da bi utegnile biti ogrožene otrokove koristi, če bi sodišče upoštevalo zgolj procesno gradivo, ki sta ga ponudili samo stranki.
pravdni stroški – uspeh pravdnih strank – uspeh po temelju in po višini
Sodišče je ugotovilo obstoj pogodbene obveznosti tožene stranke le glede dodatne poškodbe sklepne ovojnice in kite rotatorne manšete. Ta pa je bila vzrok polovici težav, ki jih je imel tožniku po drugem izpahu rame, druga polovica pa gre na račun prve poškodbe oziroma prvega izpaha ramena. Tožnikov uspeh po temelju je bil torej le 50 %, enak pa je bil tudi njegov uspeh po višini tožbenega zahtevka.
ZPP člen 32, 32/2, 458, 458/1, 481, 481/1, 481/1-2.
gospodarski spor – stvarna pristojnost – samostojni podjetnik – fizična oseba – spor majhne vrednosti – pritožbeni razlogi
Vtoževana terjatev ne temelji na razmerju s tožencem kot samostojnim podjetnikom, ki bi bilo v zvezi z opravljanjem njegove pridobitne dejavnosti, pač pa na razmerju s tožencem kot fizično osebo, ki je lastnik prostora, v katerega je tožnica dobavljala toplotno energijo, kar ne utemeljuje zaključka, da gre za gospodarski spor. Sodišče prve stopnje tako ni odločalo o zadevi, za katero ne bi bilo stvarno pristojno.
Za presojo, ali je bil sklenjen pisni dogovor, ni odločilno, ali je ta napisan na enem listu, ki bi ga podpisali obe pogodbeni stranki. Zadostuje že izmenjava dopisov, iz katerih izhaja pogodbena volja strank. Zato je pogoju pisnosti dogovora o oceni storitev tožeče stranke iz 2. odstavka 17. člena ZOdv v celoti zadoščeno že z obravnavano korespondenco med pravdnima strankama.
Odvzem krvi zaradi strokovnega pregleda na UBKC Ljubljana ni bil opravljen in ni bila izdelana analiza. Ostalo je nepojasnjeno, zakaj ta analiza ni bila izdelana, vendar ni mogoče očitati tožencu, da bi on moral v svojem zdravstvenem stanju hudega pretresa možganov za to poskrbeti.
Zaznamba spora se dovoli na podlagi tožbe, vložene proti imetniku vknjižene lastninske pravice v primerih, določenih v 1. odst. 79. člena ZZK-1. Iz vsebine te določbe jasno izhaja, da se v zemljiški knjigi zaznamuje že vložitev tožbe. Ni stvar zemljiškoknjižnega sodišča, da bi odločalo o tem, ali je bila v pravdnem postopku plačana sodna taksa za tožbo, torej ali je tožba sploh dopustna, saj bo o tem odločilo sodišče v pravdi.
ZGD-1 člen 3, 3/3, 3/3-2, 12, 13, 21, 21/1. ZZ člen 13, 14, 15. ZSReg člen 30, 30/2.
firma – firma zavoda – že obstoječa firma gospodarske družbe – dodatne sestavine – načelo izključnosti – zaščita firme
Napačno je stališče, da zgolj glede na različno materialnopravno podlago, ki ureja pravno organizacijske oblike gospodarske družbe in zavoda je dopustno, da uporabljata gospodarska družba in zavod enake sestavine v svojem nazivu.
Določba 13. člena ZGD-1 kot rečeno določa, da sestavine firme ne smejo biti take, da spravljajo ali utegnejo spraviti v zmoto glede vrste ali obsega poslovanja, ali da bi utegnilo priti do zamenjave s firmo ali znakom razlikovanja druge osebe ali bi kršile pravice drugih oseb. Pri tem so kot druge osebe mišljeni različni subjekti, tudi zavodi in ne le gospodarske družbe.
Tožeča stranka ni bila dolžna še posebej predložiti dokazila o plačilu, vendar se od nje pričakuje, da bo plačilno sredstvo, na podlagi katerega bo izvedla plačilo sodne takse opremila z zadostnimi podatki, iz katerih bo mogoče ugotoviti, na katero zadevo se plačilo takse nanaša, o čemer je bila tožeča stranka z plačilnim nalogom izrecno opozorjena.
Sodišče je pravilno uporabilo določbo 4. odstavka 286. člena ZPP, ko v zvezi s trajanjem in intenzivnostjo telesnih in duševnih bolečin ter strahu ni upoštevalo dejanskih trditev, ki jih je tožnik podal po prvem naroku za glavno obravnavo.