vročanje – fikcija vročitve – rok – potek pritožbenega roka – začetek teka roka za pritožb pri vročanju na podlagi fikcije
Iz povratnice v spisu je razvidno, da je vročevalec dne 20. 1. 2010 v hišnem predalčniku pustil obvestilo. Ker dolžnica pisanja ni dvignila v 15 dneh, se šteje, da je bila vročitev opravljena po poteku tega roka, to je 5. 2. 2010. Petnajstdnevni rok za pritožbo zoper sklep sodišča prve stopnje je potekel 20. 2. 2010.
OBLIGACIJSKO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0057676
OZ člen 198. ZZZDR člen 59, 59/1, 60, 62. ZPP člen 214, 214/2, 339, 339/2, 339/2-14. KZ člen 135, 135/1.
uporabnina – višina solastnega deleža – skupno premoženje zakoncev – zmotna ugotovitev dejanskega stanja – nasprotje med razlogi – priznana dejstva – nasilje zakonca
Delež tožnice na nepremičnini ni sporen. V skladu z ZZZDR se domneva, da imata zakonca na skupnem premoženju vsak polovični delež. Toženec konkretnih ugovorov v zvezi z višino deleža tožnice ni podal. Še več: skupno premoženje je bilo po ugotovitvi deležev na predlog zakoncev razdeljeno po pravilih, ki veljajo za delitev solastnine (sodna poravnava 08. 05. 2009). Upoštevaje vse to se izkaže, da je ugotovitev sodišča prve stopnje, da tožnici ni uspelo dokazati ½ solastnega deleža na nepremičnini, napačna.
ZTLR člen 14, 14/1. SPZ člen 66, 66/1. ZOR člen 219. OZ člen 190.
uporabnina – plačilo uporabnine – izročitev nepremičnine v soposest in souporabo – solastniki - solastnina
Solastniki imajo pravico uporabljati solastno stvar v sorazmerju s svojim solastninskim deležem, ne da bi s tem kršili pravice drug do drugega. V primeru kršitve pravic drugega na solastni stvar ima lastnik pravico do nadomestitve koristi, ki jo je imel drugi zaradi uporabe lastnikove stvari. To določbo je treba razumeti v povezavi s splošnim pravilom neupravičene pridobitve. To pomeni, da je potrebno na eni strani izkazati korist tistega, ki je solastno stvar uporabljal ter na drugi strani prikrajšanje tistega, čigar stvar je bila neupravičeno uporabljena.
pogodbena kazen – pogodba o distribuciji – inominatna pogodba
Dejstvo, da je tožena stranka nastopala napram tožeči stranki kot kupec blaga, še ne pomeni, da ni bila tudi distributer. Temeljna značilnost novejših pogodb o distribuciji (ki so inominatne pogodbe) je prav ta, da distributer kupi blago, ki ga distribuira. Od navadnega kupca pa se loči po tem, da je trdnejše njegovo razmerje s proizvajalcem blaga oziroma naročnikom (v danem primeru s tožečo stranko).
plačilni nalog – nepravilna referenca – napaka sodišča – napaka na plačilnem nalogu – zamuda s plačilom
Tožeča stranka je izkazala, da plačilni nalog ni vseboval pravilnih podatkov glede reference, na katero bi se morala tožeča stranka pri nakazilu sklicevati, zaradi česar dolžnega zneska ni uspela pravočasno nakazati. Iz plačilnega naloga izhaja, da je kot referenca določena številka 408, kar pa ni dovolj, saj mora pred to številko nakazovalec navesti še številko 00, da je mogoče transakcijo dejansko izvesti.
Glede na stroge posledice nepravočasnega plačila sodne takse, so sodišča prve stopnje dolžna v plačilnih nalogih, s katerimi pozivajo stranke na plačilo sodne takse, navesti pravilne podatke, na podlagi katerih bo možno opraviti plačilo.
Sodišče je pravilno uporabilo določbo 4. odstavka 286. člena ZPP, ko v zvezi s trajanjem in intenzivnostjo telesnih in duševnih bolečin ter strahu ni upoštevalo dejanskih trditev, ki jih je tožnik podal po prvem naroku za glavno obravnavo.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065621
OZ člen 255, 256, 256/1, 259, 259/2. ZPP člen 180, 196, 286b.
izpodbijanje pravnih dejanj dolžnika – actio pauliana – objektivni in subjektivni pogoj – tožbeni zahtevek – nesklepčnost – enotno sosporništvo – pasivna legitimacije – pravočasno grajanje procesnih napak – seznanitev z vlogo na naroku
Izpodbojna tožba se vloži zoper tretjega, s katerim je bilo ali v čigar korist je bilo storjeno izpodbijano pravno dejanje oziroma zoper njegove pravne naslednike. Ker gre dejansko (po vsebini) za spor med upnikom in pravnim naslednikom, dolžnik sploh nima lastnosti stranke v postopku.
pravdni stroški – uspeh pravdnih strank – uspeh po temelju in po višini
Sodišče je ugotovilo obstoj pogodbene obveznosti tožene stranke le glede dodatne poškodbe sklepne ovojnice in kite rotatorne manšete. Ta pa je bila vzrok polovici težav, ki jih je imel tožniku po drugem izpahu rame, druga polovica pa gre na račun prve poškodbe oziroma prvega izpaha ramena. Tožnikov uspeh po temelju je bil torej le 50 %, enak pa je bil tudi njegov uspeh po višini tožbenega zahtevka.
naročniška pogodba za mobilni telefon - sklenitev pogodbe – veljavnost pogodbe – izjava o sprejemu ponudbe - spor majhne vrednosti – pritožbeni razlogi – razlaga pogodb
Za tožečo stranko je bila pogodba sklenjena takrat, ko je prejela od toženca izjavo o sprejemu ponudbe.
izločitvena pravica in prijava - preizkus terjatve - meje preizkusa terjatve - pravni interes za pritožbo
Pravni interes za pritožbo ima tisti, čigar pravni položaj bi se z odločbo pritožbenega sodišča lahko izboljšal. Meje njegove pritožbene pravovarstvene potrebe pa so njegovi zahtevki in predlogi, kot jih je postavil pred sodiščem prve stopnje.
Ker upnika zahtevata s pritožbo nekaj, kar ni bilo predmet njune prijave terjatve, njuni pritožbi nista dovoljeni.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
VSL0062467
ZPP člen 216, 339, 339/2, 339/2-14.
skupno premoženje – posebno premoženje - obseg skupnega premoženja - deleži na skupnem premoženju – pomanjkanje razlogov – odločanje po prostem preudarku
Celovitost presoje vseh razmer in različnih oblik prispevkov zakoncev narekuje enotno obravnavanje celotnega skupnega premoženja in določitev enotnih deležev na vseh predmetih skupnega premoženja. Tudi vložki posebnega premoženja v skupno premoženje vplivajo na velikost deležev vlagateljev na skupnem premoženju, ne morejo pa vplivati na višji delež na posameznem predmetu iz skupnega premoženja.
Prosti preudarek je v skladu z 216. členom ZPP v pravdnem postopku sicer mogoče uporabiti, a ne tedaj, ko bi bilo neko dejstvo brez večjih nevšečnosti mogoče ugotoviti, stranka pa zanj ni ponudila dokaza.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije – udeleženci postopka izbrisa – sklep o obstoju izbrisnega razloga – upnik družbe
Glede na 2. odst. 439. člena ZFPPIPP, ki določa, da lahko le udeleženec postopka vloži pritožbo proti sklepu o obstoju izbrisnega razloga, pritožba upnika ni dovoljena, saj upnik ni postal udeleženec tega postopka.
izbris iz registra brez likvidacije – procesna legitimacija za vložitev pritožbe – udeleženec v postopku – nedovoljena pritožba
Po določbi 3. točke 432. člena ZFPPIPP je lahko udeleženec postopka izbrisa družbe iz sodnega registra brez likvidacije upnik družbe, nad katero se vodi postopek izbrisa, če vloži ugovor proti sklepu o začetku postopka izbrisa. Pritožnik kot upnik družbe, nad katero se vodi postopek, takšnega ugovora ni vložil. Zato nima procesne legitimacije za vložitev pritožbe zoper izpodbijani sklep.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0067547
OZ člen 179, 182. ZPP člen 278, 278/1.
odškodnina – nepremoženjska škoda – odmera nepremoženjske škode – obrazloženost odgovora na tožbo
Presoja odškodnine za nepremoženjsko škodo.
Iz odgovora na tožbo izhaja, kdo je tožeča stranka, vsebuje tudi opravilno številko postopka, pravilno je nalovljen na sodišče in lastnoročno podpisan. Smisel navedbe stranke in morebitnih pooblaščencev v vlogi je v identifikaciji stranke, čemur pa je tožena stranka zadostila. Prav tako ne drži, da je odgovor na tožbo neobrazložen. Iz njegove obrazložitve izhaja, da tožena stranka nasprotuje tožbenemu zahtevku v celoti, toženec tudi predlaga zaslišanje priče.
spor o pristojnosti – gospodarski spor – pridobitna dejavnost
Razmerje med pravdnima ne izhaja iz pridobitne dejavnosti tožeče stranke, temveč iz neposlovne odškodninske odgovornosti tožene stranke. Ker v konkretnem primeru na strani tožeče stranke nista podana oba, tako subjektivni kot objektivni kriterij, ne gre za gospodarski spor.
vrednost spornega predmeta – odmera sodne takse – plačilni nalog za podredni zahtevek
V konkretnem primeru imamo opravka s primarnim in s podrednim tožbenim zahtevkom. Čeprav sta ta dva zahtevka v določeni odvisnosti, sodišče odloča o podrejenem zahtevku le, če spozna, da glavni zahtevek ni utemeljen, gre vseeno za dva samostojna tožbena zahtevka, ki imata različno dejansko in pravno podlago.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije – dokaz o lastništvu objekta – nepredložitev dokaza o lastništvu objekta
Po določbi 2. odstavka 433. člena ZFPPIPP mora upravičeni predlagatelj predlogu za izbris priložiti dokaz, da je lastnik objekta iz 1. odstavka tega člena. Ker zakon izrecno nalaga predlagatelju, da predlogu priloži takšen dokaz, so neutemeljene navedbe pritožnika, da bi sodišče takšne podatke, torej podatke o lastništvu, lahko pridobilo samo.
Dejanje izmikanja preizkusu alkoholiziranosti mora biti hoteno na strani tistega, ki s tem izgubi zavarovalne pravice. Torej mora ta določeno dejanje storiti ali ga opustiti prav z namenom izogniti se preizkusu alkoholiziranosti.
Zaznamba spora se dovoli na podlagi tožbe, vložene proti imetniku vknjižene lastninske pravice v primerih, določenih v 1. odst. 79. člena ZZK-1. Iz vsebine te določbe jasno izhaja, da se v zemljiški knjigi zaznamuje že vložitev tožbe. Ni stvar zemljiškoknjižnega sodišča, da bi odločalo o tem, ali je bila v pravdnem postopku plačana sodna taksa za tožbo, torej ali je tožba sploh dopustna, saj bo o tem odločilo sodišče v pravdi.
Odvzem krvi zaradi strokovnega pregleda na UBKC Ljubljana ni bil opravljen in ni bila izdelana analiza. Ostalo je nepojasnjeno, zakaj ta analiza ni bila izdelana, vendar ni mogoče očitati tožencu, da bi on moral v svojem zdravstvenem stanju hudega pretresa možganov za to poskrbeti.