ZTPDR člen 73. ZOZ člen 132. ZDDO člen 3. ZOR člen 277, 154. UZITUL člen 14.
stari ZDR – vojak – reparacija – prikrajšanje pri plači – akt o sistemizaciji – soglasje vlade
Veljavnost akta o sistemizaciji oz. veljavnost formacije kot podlage za določitev plače tožniku v spornem obdobju je bila pogojena s soglasjem vlade. Ob izostanku takega soglasja formacija ni veljavna, zato tožnikovega prikrajšanja pri plači v času nezakonite (fiktivne) razporeditve po prestopu v TO ni mogoče ugotoviti drugače, kot da se ugotovi na podlagi zadnje tožnikove plače v JLA z ustrezno revalorizacijo.
Izvedenec v izvidu ugotovi dejstva, v mnenju pa poda svoj strokovni sklep, zato dolžina mnenja ni merilo za presojo zahtevnosti izvedenskega mnenja.
Poštni stroški spadajo pod „ostale materialne stroške“ iz 3. odstavka 41. člena Pravilnika o sodnih izvedencih in cenilcih, ki jih je sodišče priznalo v višini 15% od odmerjene nagrade.
OBLIGACIJSKO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0056190
ZZZDR člen 123, 129, 129a. ZPP člen 115, 115/2, 258, 258/2, 349.
preživljanje mladoletnih otrok – odmera preživnine – zmožnosti staršev – potrebe mladoletnega otroka – pritožbena obravnava – izostanek z naroka – zdravniško potrdilo
Odmera preživnine.
Kadar se stranka sklicuje na zdravstvene razloge, svojega izostanka ne more opravičiti zgolj s predložitvijo zdravniškega potrdila. Potrdilo mora biti takšno, da sodišču omogoča, da na njegovi podlagi in upoštevaje druge pomembne okoliščine ugotovi oziroma se prepriča, ali je izostanek dejansko opravičljiv.
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da subjekt vpisa ugovoru ni priložil dokazov o tem, da je lastnik objekta na novem poslovnem naslovu ali da ima prej omenjeno dovoljenje lastnika. V zvezi s tem je neutemeljen pritožbeni očitek, da ga sodišče ni opozorilo na nepopolnost njegove vloge, saj 4. odst. 435. čl. ZFPPIPP jasno določa, da je treba že ugovoru priložiti dokaze o zatrjevanih dejstvih, posebej pa je v 6. odst. istega člena določeno tudi, da se v primeru nepredložitve listinskih dokazov ne uporabljajo pravila o nepopolnih vlogah.
ZP-1 člen 19, 19/5, 202, 202/b, 202b/5, 202c, 202c/3.
predlog za nadomestitev globe z opravo določene naloge – premoženjsko stanje storilca – stanje v času odločanja
Čeprav lahko tudi dohodki, ki jih je storilec prejemal v preteklosti, vplivajo na njegovo premoženjsko stanje, je pri odločanju o utemeljenosti predloga za nadomestitev globe treba upoštevati premoženjske in socialne razmere storilca v času odločanja.
Pomembna je vsebina ugovora, in sicer, katere svoje navedbe je dolžnik v ugovoru dokazoval s spornimi dopisi, ne pa, kaj bi morebiti poleg v ugovoru zatrjevanega še lahko izhajalo iz predloženih dokazov.
ZDSS člen 28, 28/2. ZPP člen 115, 115/2, 117, 117/2, 188, 188/3. ZZVZZ člen 80a.
vrnitev v prejšnje stanje – zamuda naroka – opravičljiv razlog
Ker tožnica potrdila o nezmožnosti iz opravičljivih razlogov za izostanek z naroka za glavno obravnavo ni predložila na predpisanem obrazcu, ki bi ga potrdil osebni zdravnik (ampak le potrdilo zobozdravnice, da se je zaradi zobobola oglasila pri njej), predlog za vrnitev v prejšnje stanje ni utemeljen.
ZP-1 člen 22, 22/3. ZVCP-1 člen 189, 189/2, 189/3.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja – program izobraževanja in usposabljanja za varno vožnjo – rok za udeležbo – pogoji za izbris kazenskih točk
Ker storilec programa izobraževanja in usposabljanja za varno vožnjo ni opravil v roku, ki mu ga je določil pristojni organ, do izbrisa 4 kazenskih točk ni upravičen in opravljenega tečaja varne vožnje v predmetnem postopku ni mogoče upoštevati.
ZZVZZ člen 84, 85. ZUP člen 125, 144, 207, 210, 222, 256. ZDSS-1 člen 63, 66, 72, 73. ZPP člen 105.
dokončna odločba - sodno varstvo
Dopis direkcije tožene stranke, s katerim se pojasnjuje pogoje pridobitve statusa zavarovanca obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki nima sestavin pisne odločbe, ni dokončna odločba, zoper katero bi bilo dopustno vložiti tožbo v socialnem sporu.
Pravnomočni sklep o dedovanju glede dedičev in višine njihovih dednih deležev veže stranke in pravdno sodišče, kadar se to vprašanje postavi kot predhodno vprašanje.
odškodninska odgovornost delodajalca – objektivna odškodninska odgovornost – nevarna dejavnost – smrt sina oziroma brata - krog upravičencev do odškodnine iz naslova smrti bližnjega
Ostali tožniki, bratje pokojnega, zahtevajo odškodnino za duševne bolečine zaradi smrti brata na podlagi 3. odstavka 201. člena ZOR. Takšno odškodnino je mogoče prisoditi bratom in sestram, če je med njimi in umrlim oziroma poškodovanim obstajala trajnejša življenjska skupnost. ZOR torej v tej določbi opredeljuje krog upravičencev do tovrstne odškodnine. V njem so tudi bratje in sestre pokojnega, vendar le ob izkazani predpostavki obstoja trajnejše življenjske skupnosti.
Tožba tudi sicer ni sklepčna. V kolikor tožeča stranka trdi, da Pogodba, ki ji jo je posredovala tožena stranka, predstavlja njeno ponudbo in v kolikor trdi, da je ponudbo sprejela, potem je pogodba sklenjena in tožeča stranka tožbenega zahtevka na njen podpis oziroma sklenitev nima. Imela bi le zahtevek na izpolnitev pogodbe.
odškodninska odgovornost zavoda - odškodnina v višini zakonskih zamudnih obresti
Tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine v višini zakonskih zamudnih obresti je utemeljen. Prvostopenjska odločba toženca, s katero je bila tožnici kot zunajzakonski partnerici pokojnega priznana pravica do družinske pokojnine, je bila v revizijskem postopku pri tožencu razveljavljena (iz razloga, ker dokazni postopek ni zadostoval za ugotovitev zunajzakonske skupnosti med tožnico in pokojnim) ter vrnjena prvostopenjskemu organu v ponovno odločanje. Po ustrezni dopolnitvi dokaznega postopka je toženec izdal odločbo o priznanju pravice do družinske pokojnine za nazaj. Ta odločba je v neposredni zvezi z razveljavljeno odločbo. Če bi bila ta odločba ustrezna, bi bila tožnici že tedaj priznana pravica do družinske pokojnine.
nesreča pri delu – odškodninska odgovornost – objektivna odgovornost – krivdna odgovornost – nevarna dejavnost – varno delo – nepremoženjska škoda
Tožnikovo delo in hojo z eksplozivnim sredstvom v rokah po strmem in neravnem terenu je treba opredeliti kot delo s povečano nevarnostjo, tako da je za škodo, ki jo je tožnik ob padcu utrpel, tožena stranka objektivno odgovorna. Poleg tega je tudi krivdno odgovorna, saj tožniku ni zagotovila ustrezne obutve, zagotovila mu je le obutev, ki je bila prilagojena za delo z eksplozivnimi sredstvi, ni pa bila primerna za hojo po strmem terenu.
Pri plačilu nadomestila plače zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja gre v bistvu za odškodninski zahtevek. To pa za oškodovanca pomeni upravičenost do odškodnine v znesku, ki je potreben, da postane njegov premoženjski položaj takšen, kakršen je bil, če ne bi bilo škodljivega dejanja, oziroma v konkretnem primeru, da je delavec upravičen do takšnega zneska nadomestila plače, kakršnega bi prejel, če ne bi bilo nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Tako je treba pri opredelitvi višine nadomestila plače upoštevati osnovno plačo, dodatek za horizontalno napredovanje, dodatek za delovno dobo in dodatek po kolektivni pogodbi dejavnosti, torej vse postavke plače, do katerih bi bila upravičena tožnica v enakem obsegu, kot vsi zaposleni pri toženi stranki, če bi v spornem času dejansko opravljala delo.
Upoštevaje, da je bila tožnica v času odpovedi stara 51 let, da se v času po odpovedi pogodbe o zaposlitvi do odhoda v pokoj ni ponovno zaposlila, da je posledično psihično trpela in – po drugi strani – da je z odhodom v pokoj, čeprav z minimalno višino pokojnine, rešila svoj bodoči delovno socialni status, znaša odškodnina ob sodni razvezi pogodbe o zaposlitvi šest povprečnih plač tožnice, izplačanih v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – upokojitev – odpravnina
Ob ugotovitvi, da je tožnici delovno razmerje zakonito prenehalo zaradi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ni upravičena do odpravnine ob upokojitvi, čeprav se je naslednjega dne po prenehanju delovnega razmerja upokojila.
ZLNDL člen 3. ZZad člen 74. ZTLR člen 29. ZPP člen 339/2-14, 355.
priposestvovanje – družbena lastnina – priposestvovalna doba - lastninjenje
Za določitev teka priposestvovanja je odločilno, kdaj se je parcela, ki je bila družbena lastnina, olastninila. To je odvisno od ugotovitev ustreznega zakona, na podlagi katerega je prišlo do lastninjenja.
Delovno razmerje obstoji, četudi pisna pogodba o zaposlitvi ne obstaja, pa se ugotovi obstoj elementov delovnega razmerja. Pri tem ni bistvenega pomena le, ali oseba, ki delo opravlja, prejema plačilo in na kakšni podlagi je prijavljena v socialna zavarovanja, ampak je treba objektivno ugotoviti predvsem, ali je podan element nepretrganega opravljanja dela po navodilih in pod nadzorom delodajalca, saj se po tem elementu (po osebni odvisnosti delavca) delovno razmerje odločilno razlikuje od preostalih pogodbenih razmerij.
ZFPPIPP člen 123. Uredba Sveta ES 1346/2000 člen 40.
obvestilo upnikov v tujini o rokih za prijavo terjatev - prijava terjatve upnika iz tujine
Določila Uredbe Sveta ES 1346/2000 ne dajejo podlage za razlago, da je bil upnik že s tem, ko je bil zastopan po slovenskem odvetniku, zgolj z objavo oklica o začetku stečajnega postopka na spletni strani Ajpesa ustrezno obveščen o rokih za prijavo terjatev in pravnih posledicah zamude roka. Uredba je zagotovila ustrezno zaščito tujih upnikov stečajnega dolžnika ne glede na to ali ima morebiti takšen upnik svojega pooblaščenca v državi insolvenčnega dolžnika. Zato izključevanje dolžnega postopanja sodišča v povezavi s to okoliščino nima podlage v Uredbi.
ZDR člen 5, 57, 57/1, 60, 60/1, 184, 184/1. OZ člen 131, 179. ZVZD člen 5, 6.
nesreča pri delu – odškodninska odgovornost – krivdna odgovornost – delodajalec, ki opravlja dejavnost zagotavljanje dela delavcev drugemu uporabniku
Tožena stranka kot delodajalec, ki ima koncesijo za opravljanje dejavnosti posredovanja zaposlitve, se ne more razbremeniti odgovornosti za škodo, ki jo je utrpela tožnica (ki je bila pri njej zaposlena) pri uporabniku. Za škodo je krivdno odgovorna, ker pred začetkom dela ni pregledala prostorov, v katerih se je delo opravljalo, ker je tožnica delo opravljala brez predhodnega preizkusa iz varstva pri delu in ker tožnice o opravljanju dela ni posebej poučila.