denarna odškodnina pravni osebi – okrnitev ugleda in dobrega imena – obseg pravice do varstva ugleda in dobrega imena – polemika kot zvrst pisanja – svoboda izražanja
Za polemiko kot zvrst pisanja je značilno soočanje določenih stališč, mnenj in argumentov, ki pogosto vsebujejo ne le kritičnost, ampak tudi elemente zajedljivosti, ironije, cinizma in celo žaljivosti. Svoboda izražanja varuje tudi mnenja, ki so kritična, lahko pa tudi žaljiva, če gre za odzive na provokativne izjave.
Čeprav velja načelo, da žalitev ne opravičuje žalitve, pa pri presoji posega v ugled in dobro ime osebe, ni mogoče mimo presoje njenega lastnega ravnanja, če je to neposredno povezano z očitanim posegom. V obravnavani zadevi to pomeni, da je sprejeta raven pisanja obeh pravdnih strank hkrati pogojevala tudi njun pristanek na zoženo vsebino njunih pravic do varstva ugleda in dobrega imena. Za ocenjevanje pisanja vsake od pravdnih strank je bilo zato potrebno uporabiti ista merila.
najemna pogodba – najemnina – bistvene sestavine pogodbe – stranske točke pogodbe – dogovor o višini najemnine
Ker tožena stranka ni dokazala, da bi veljal ustni dogovor o stalni ceni najema 16,00 EUR na m2, namesto v Pogodbi zapisane 25,00 EUR na m2, brez kakršnegakoli pogoja, je odveč razpravljanje o tem, ali bi bil, če bi bil res sklenjen tako, kot je zatrjevala tožena stranka, veljaven. Le ob izkazanem soglasju volj glede s strani tožene stranke zatrjevanega dogovora bi bilo moč govoriti o fiktivnosti v Pogodbi zapisane najemnine.
objektivna sprememba tožbe – soglasje tožene stranke k spremembi tožbe – dokončna ureditev razmerij med strankama
Tožeča stranka je v vlogi navedla, da predstavlja odločitev o podrejenem (naknadno postavljenem) zahtevku rešitev predhodnega vprašanja v drugi pravdi. Če je temu tako, odločitev o podrejenem zahtevku v predmetnem sporu ne bi predstavljala dokončne ureditve razmerij med strankama.
Tožnica je ves čas postopka kot protipravno oziroma nedopustno ravnanje toženke uveljavljala kršitev tako imenovane pojasnilne dolžnosti. Tožnici so bila že ob vložitvi tožbe znana dejstva, ki se nanašajo na strokovno napako, in sicer tako na podlagi odpustnega pisma kot tudi pred pravdo pridobljenega mnenja izvedenca, ki ga je tožnica ponudila kot dokaz. Zatrjevanja o tem, da bi naj toženka oziroma delavci njenega zavarovanca naredili strokovno napako, so bila podana šele s pripravljalno vlogo z dne 10. 7. 2009. Upoštevanje prepoznih navedb tožnice, glede na obrazložen obstoj okoliščin, ki nedvoumno kažejo na to, da ni izpolnjen pogoj nekrivdnega ravnanja tožnice, pomeni obstoj relativne kršitve 286. člena, v zvezi s prvim odstavkom 339. člena ZPP, ki jo pritožbi utemeljeno uveljavljata. Omenjena kršitev je vplivala na pravilnost odločitve sodišča prve stopnje, ki je obsodilni del sodbe oprlo prav na ugotovljeno strokovno napako.
časovne meje pravnomočnosti – dejstva nastala po izdaji prvostopenjske sodbe
Sodišče prve stopnje lahko v svoji odločitvi upošteva le pravnorelevantna dejstva, ki so se zgodila do konca glavne obravnave, če se stranke na njih sklicujejo. Pritožbeno sodišče pa je pri preizkusu sodbe glede pravnorelevantnih dejstev vezano na tista, ki so bila zatrjevana v postopku na prvi stopnji. To pa pomeni, da dejstvo, ki se je zgodilo po izdaji sodbe, v nobenem primeru ne more vplivati na njeno pravilnost in ga pritožbeno sodišče ne more upoštevati.
ZPIZ-1 člen 276, 276/1. OZ člen 131, 131/1, 147, 148. ZPIZ člen 123, 123/2, 139. 140.
plačilo odškodnine – protipravno ravnanje
Ker je bila s pravnomočno sodbo potrjena pravilnost in zakonitost odločbe toženca, s katero je bilo odločeno, da tožnica kot invalid II. kategorije po prej veljavnem ZPIZ nima pravice do nadomestila za čas čakanja na zaposlitev na drugo ustrezno delo, tožencu pri izdaji te odločbe ni mogoče očitati protipravnega ravnanja, zato tožnica ni upravičena do odškodnine v višini nadomestila.
nesreča pri delu – odškodninska odgovornost – nepremoženjska škoda – odmera odškodnine
Glede na dejstvo, da je tožena stranka dopuščala, da so njeni delavci vstopali v kopalnico tudi takrat, ko se je prostor čistil, ter ni izvajala ukrepov, potrebnih za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev, tožnik ne more soodgovarjati za škodo, ki jo je utrpel, ko so ga vrata ob vstopu delavca v kopalnico udarila.
podredni tožbeni zahtevek – odločanje o podrednem tožbenem zahtevku – zastopanje – pritožbeno sklicevanje na napačno zastopanje
Napačno je stališče, da bi moralo sodišče odločiti tudi o podrejenem tožbenem zahtevku. To bi bilo dolžno storiti šele, če bi v celoti zavrnilo primarni zahtevek.
Na absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka se lahko sklicuje samo tista stranka, ki ni bila v redu zastopana, ne pa njen nasprotnik.
Razlaga določila splošnih pogojev v smislu, da zavarovanec vedno in nujno izgubi zavarovalne pravice, če ne predloži vseh ključev, bi nasprotovala namenu sklenjene pogodbe, ki je v zavarovanju rizikov, za katere zavarovanec ne odgovarja. Zato je šteti, da predstavlja povzeta določba splošnih pogojev pogodbeno domnevo, ki jo lahko zavarovanec izpodbije, če dokaže, da za nastanek zavarovalnega primera ni odgovoren oziroma da njegova opustitev ni v vzročni zvezi z nastankom zavarovalnega primera.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca – sodno varstvo
Delodajalec ne more s samostojno tožbo izpodbijati odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki jo poda delavec, tudi če gre za izredno odpoved delavca, jo mora delodajalec kot odpoved pogodbe o zaposlitvi upoštevati. Zakonitost oziroma utemeljenost izredne odpovedi se namreč lahko ugotavlja le posredno: ali pri presoji utemeljenosti zahtevka delavca za odpravnino in odškodnino ali pri presoji zahtevka delodajalca za plačilo odškodnine za škodo, ki mu je nastala zaradi izredne odpovedi in takojšnjega prenehanja dela.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – pisno opozorilo – zagovor
Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, ki jo je tožena stranka podala tožnici, ne da bi jo predhodno pisno opozorila na izpolnjevanje obveznosti iz delovnega razmerja in ne da bi ji omogočila zagovor, ni zakonita.
odgovornost za škodo od nevarne stvari - pojem nevarne stvari - mokre stopnice
Mokre stopnice iz umetnega marmorja, ki so že same po sebi spolzke, ko pa so mokre, so izjemno spolzke, in ob katerih potekajoča ograja ne poteka ob celotnem stopnišču tako, da bi ob hoji omogočala prijem, v delu, kjer ob mokrih stopnicah ne poteka ograja, predstavljajo nevarno stvar.
Glede nato, da je tožeča stranka zatrjevala, da je imela konkretno za 14.881,00 EUR stroškov, bi morala konkretno navesti posamezne stroške, ki jih je dejansko imela v zvezi s stornacijo naročila in njihovo višino, kakor tudi za posamezni strošek predložiti dokazilo.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – razlog nesposobnosti – individualna pogodba o zaposlitvi – poslovodja – razrešitev – reparacija
Ker je tožena stranka tožnici odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz treh razlogov, ki jih določa ZDR, pri čemer je jasno kršila določbe v primeru odpovedi iz krivdnega razloga in razloga nesposobnosti, odpoved ni zakonita ne glede na dejstvi, da je tožnica na podlagi individualne pogodbe o zaposlitvi opravljala funkcijo poslovodje in da je bila s te funkcije razrešena.
S tem, ko je tožnica po odpovedi pogodbe o zaposlitvi podpisala novo pogodbo o zaposlitvi, ni izgubila pravice do pripadajoče plače, ki bi ji šla po prej sklenjeni pogodbi in ob upoštevanju prisilnih predpisov, ki so plače v javnem sektorju urejali na specifičen način, saj je bilo v sodnem postopku ugotovljeno, da je bila redna odpoved prej veljavne pogodbe o zaposlitvi podana nezakonito.
ZPP člen 163, 163/1, 163/3. ZIZ člen 197, 197/1, 197/-1, 197/1-2, 197/1-3, 198, 198/1, 198/4. ZDavP-1 člen 2, 2/2, 26, 131, 131/3. ZDS-1 člen 5, 5/1. ZDPN-2 člen 14. ZPIZ-1 člen 228. ZZVZZ člen 58. ZPSV člen 15, 15/1.
izvršba na nepremičnine – sklep o poplačilu – izpodbijanje terjatev – stroški izvršilnega postopka – vrstni red terjatev – prednostne terjatve – prednost pri poplačilu terjatve – nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - davki – davščine – dohodek lokalne skupnosti – terjatev iz naslova prispevkov za socialno zavarovanje – zapadlost terjatve – izvršljivost terjatve – terjatev države - terjatev iz delovnega razmerja – varstvo hipotekarnega upnika
Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča je res dohodek lokalne skupnosti, vendar vseeno predstavlja „davščino“ iz 2. točke prvega odstavka 197. člena ZIZ.
Sodišče mora pri poplačilu terjatev RS iz naslova davkov po 2. točki prvega odstavka 197. člena ZIZ upoštevati, da se ne glede na zakon, ki ureja davčni postopek, pri prodaji (nepremičnine) na javni dražbi zamudne obresti ne zaračunavajo.
Republika Slovenija (in ne delavec) je neodvisno od tega, ali se v postopku delitve kupnine uveljavlja tudi terjatev iz delovnega razmerja, upravičena nastopati kot upnica in zahtevati prednostno poplačilo terjatev iz naslova prispevkov za socialno varnost v skladu s 3. točko prvega odstavka 197. člena ZIZ.
26. člen in tretji odstavek 131. člena ZdavP-1 ne obravnavata pojma zapadlosti terjatve ampak izvršljivost terjatve, ki je vedno vezana (tudi) na iztek roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti, zato ne dajeta prepričljive podlage za zaključek, da je datum zapadlosti enak datumu izvršljivosti. Besedno zvezo „zapadle za zadnje leto“ je treba razumeti tako, da se prednostno poplačajo tiste terjatve, za katere je podlaga za plačilo nastala v zadnjem letu pred izdajo sklepa o izročitvi nepremičnine, podlago pa predstavlja odločba pristojnega organa, s katero so terjatve ugotovljene in naložene v plačilo.
Vse terjatve iz 2. in. 3. točke prvega odstavka 197. člena ZIZ (in ne le prispevki za socialno zavarovanje) se prednostno poplačajo le za zadnje leto pred izdajo sklepa o izročitvi nepremičnine, za preostalo obdobje (zapadle več kot eno leto nazaj) pa po času pridobitve zastavnih pravic.
SPZ člen 99, 217, 271/1, 217/2. ZPP člen 7, 154, 154/1, 165, 165/1.
razpravno načelo – zaščita pred vznemirjanjem – priposestvovanje stvarne služnosti
Le če so zatrjevana dejstva sporna in obenem pravno relevantna za odločitev v konkretnem primeru, se sodišče o njihovem obstoju prepriča na podlagi dokazov.
ZDR člen 43, 184, 184/1. OZ člen 131, 150, 171, 171/1, 179. ZVZD člen 5, 5/1, 9, 9/2.
nesreča pri delu – odškodninska odgovornost – objektivna odgovornost – nevarna dejavnost – krivdna odgovornost – varno delo – sokrivda – prispevek oškodovanca – zavarovalno kritje – samovozni delovni stroj – nepremoženjska škoda
Mokra in spolzka tla sicer ne predstavljajo nevarne stvari, upravljanje viličarja na mokrih in spolzkih tleh pa predstavlja delo s povečano nevarnostjo, ker je treba pri presoji, ali je neko delo nevarno, upoštevati vse okoliščine, v katerih se delo opravlja. Iz tega razloga za škodo, ki je bila posledica nesreče. Delodajalec odgovarja objektivno, poleg tega pa tudi krivdno, ker tožniku ni zagotovil varnega delovnega okolja in sicer mu ni mu zagotovil zaščitne obutve, pri delu ga ni nadzoroval in opozarjal na nepravilnosti
Ker tožnik, ki je uspešno opravil teoretično in praktično usposabljanje za delo z viličarjem, ni ravnal, kot je bilo zahtevano – ni poskrbel, da se tla na kraju nesreče očistijo, in ni, ko se mu je viličar približal, udaril v varnostno tipko, kar bi povzročilo ustavitev viličarja – je deloma (30 %) sam kriv za nesrečo.
Tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine zoper prvotoženo stranko (zavarovalnico) ni utemeljeno, ker za škodo, ki jo povzročijo samovozni delovni stroji (med katere sodi viličar, kot ga je tožnik uporabljal), skladno s splošnimi pogoji za zavarovanje odgovornosti ni podano zavarovalno kritje.
soglasje volj – nesporazum o naravi pogodbe – neupravičena obogatitev – bistvena sestavina pogodbe
Dejanska ugotovitev, da je obstajalo soglasje med strankama le glede prenehanja najema (kar očitno ni sporno med strankama) in prepustitvi opreme, še ni zadostna za utemeljitev pravne podlage za razpolaganje tožene stranke s to opremo. Očitno sta pravdni stranki prepustitev opreme toženi stranki razumeli na različnih pravnih podlagah sklenjenega dogovora. Če je tožeča stranka prepustitev opreme razumela v smislu izročitve opreme po (kupoprodajni) pogodbi, tožena stranka pa v smislu dogovora o nadomestni izpolnitvi oz. izročitvi v prodajo, gre za očiten nesporazum o naravi pogodbe, iz česar ni mogoče sklepati na nastanek pogodbenih obveznosti, četudi je obstajalo soglasje glede posameznih skupnih elementov pogodbe.
javni uslužbenec – sklep o razporeditvi – delovne potrebe – razlika v plači
Tožnica bi bila ob ugotovljeni nezakonitosti sklepov o razporeditvi upravičena do reparacijskega zahtevka zaradi prikrajšanja pri plači ne glede na to, ali je zahtevek v tožbi opredelila kot zahtevek za plačilo razlike v plači ali kot odškodninski zahtevek.