podredni tožbeni zahtevek – odločanje o podrednem tožbenem zahtevku – zastopanje – pritožbeno sklicevanje na napačno zastopanje
Napačno je stališče, da bi moralo sodišče odločiti tudi o podrejenem tožbenem zahtevku. To bi bilo dolžno storiti šele, če bi v celoti zavrnilo primarni zahtevek.
Na absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka se lahko sklicuje samo tista stranka, ki ni bila v redu zastopana, ne pa njen nasprotnik.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – rok za podajo odpovedi
Ker je tožena stranka tožnici podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov po poteku šestmesečnega roka od nastanka razloga za odpoved, to je od odpovedi kupca, na katerega se je nanašal program, ki ga je delala tožnica, odpoved ni zakonita.
ZDR člen 5, 57, 57/1, 60, 60/1, 184, 184/1. OZ člen 131, 179. ZVZD člen 5, 6.
nesreča pri delu – odškodninska odgovornost – krivdna odgovornost – delodajalec, ki opravlja dejavnost zagotavljanje dela delavcev drugemu uporabniku
Tožena stranka kot delodajalec, ki ima koncesijo za opravljanje dejavnosti posredovanja zaposlitve, se ne more razbremeniti odgovornosti za škodo, ki jo je utrpela tožnica (ki je bila pri njej zaposlena) pri uporabniku. Za škodo je krivdno odgovorna, ker pred začetkom dela ni pregledala prostorov, v katerih se je delo opravljalo, ker je tožnica delo opravljala brez predhodnega preizkusa iz varstva pri delu in ker tožnice o opravljanju dela ni posebej poučila.
Tožba tudi sicer ni sklepčna. V kolikor tožeča stranka trdi, da Pogodba, ki ji jo je posredovala tožena stranka, predstavlja njeno ponudbo in v kolikor trdi, da je ponudbo sprejela, potem je pogodba sklenjena in tožeča stranka tožbenega zahtevka na njen podpis oziroma sklenitev nima. Imela bi le zahtevek na izpolnitev pogodbe.
najemna pogodba – najemnina – bistvene sestavine pogodbe – stranske točke pogodbe – dogovor o višini najemnine
Ker tožena stranka ni dokazala, da bi veljal ustni dogovor o stalni ceni najema 16,00 EUR na m2, namesto v Pogodbi zapisane 25,00 EUR na m2, brez kakršnegakoli pogoja, je odveč razpravljanje o tem, ali bi bil, če bi bil res sklenjen tako, kot je zatrjevala tožena stranka, veljaven. Le ob izkazanem soglasju volj glede s strani tožene stranke zatrjevanega dogovora bi bilo moč govoriti o fiktivnosti v Pogodbi zapisane najemnine.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – razlog nesposobnosti – individualna pogodba o zaposlitvi – poslovodja – razrešitev – reparacija
Ker je tožena stranka tožnici odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz treh razlogov, ki jih določa ZDR, pri čemer je jasno kršila določbe v primeru odpovedi iz krivdnega razloga in razloga nesposobnosti, odpoved ni zakonita ne glede na dejstvi, da je tožnica na podlagi individualne pogodbe o zaposlitvi opravljala funkcijo poslovodje in da je bila s te funkcije razrešena.
S tem, ko je tožnica po odpovedi pogodbe o zaposlitvi podpisala novo pogodbo o zaposlitvi, ni izgubila pravice do pripadajoče plače, ki bi ji šla po prej sklenjeni pogodbi in ob upoštevanju prisilnih predpisov, ki so plače v javnem sektorju urejali na specifičen način, saj je bilo v sodnem postopku ugotovljeno, da je bila redna odpoved prej veljavne pogodbe o zaposlitvi podana nezakonito.
ZLNDL člen 3. ZZad člen 74. ZTLR člen 29. ZPP člen 339/2-14, 355.
priposestvovanje – družbena lastnina – priposestvovalna doba - lastninjenje
Za določitev teka priposestvovanja je odločilno, kdaj se je parcela, ki je bila družbena lastnina, olastninila. To je odvisno od ugotovitev ustreznega zakona, na podlagi katerega je prišlo do lastninjenja.
Tožnica je ves čas postopka kot protipravno oziroma nedopustno ravnanje toženke uveljavljala kršitev tako imenovane pojasnilne dolžnosti. Tožnici so bila že ob vložitvi tožbe znana dejstva, ki se nanašajo na strokovno napako, in sicer tako na podlagi odpustnega pisma kot tudi pred pravdo pridobljenega mnenja izvedenca, ki ga je tožnica ponudila kot dokaz. Zatrjevanja o tem, da bi naj toženka oziroma delavci njenega zavarovanca naredili strokovno napako, so bila podana šele s pripravljalno vlogo z dne 10. 7. 2009. Upoštevanje prepoznih navedb tožnice, glede na obrazložen obstoj okoliščin, ki nedvoumno kažejo na to, da ni izpolnjen pogoj nekrivdnega ravnanja tožnice, pomeni obstoj relativne kršitve 286. člena, v zvezi s prvim odstavkom 339. člena ZPP, ki jo pritožbi utemeljeno uveljavljata. Omenjena kršitev je vplivala na pravilnost odločitve sodišča prve stopnje, ki je obsodilni del sodbe oprlo prav na ugotovljeno strokovno napako.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0060682
URS člen 25. OZ člen 6, 12, 131, 131/1, 149, 150.
odškodninska odgovornost – skrbnost dobrega strokovnjaka – avtomatska vrata – zdravstvena ustanova – nevarna stvar – objektivna odgovornost – krivdna odgovornost – novo sojenje pred drugim sodnikom
Namestitev avtomatskih vrat in njihovih senzorjev na način, da imajo ti mrtvi kot, za posledico pa njihovo zapiranje v trenutku, ko se med njimi nahaja tisti, ki želi vstopiti oziroma izstopiti, bi lahko pomenila njihovo nepravilno delovanje. Očitek nepravilnega delovanja pa je zadostna trditvena podlaga, za ugotavljanje protipravnosti ravnanja povzročitelja škode po krivdnem principu.
Posebej, ker gre za zdravstveno ustanovo, se pričakuje, da se avtomatska vrata ne bodo zaprla ob izstopu oziroma vstopu ali morda iz razloga, ker obiskovalec ne bo dovolj hitro uspel izstopiti oziroma vstopiti skozi njih, ne glede na to, ali vstopa oziroma izstopa po levi ali desni strani vrat. Vsakršno drugačno delovanje vrat pa je opredeliti kot njihovo nepravilno delovanje.
odškodninska odgovornost delodajalca – objektivna odškodninska odgovornost – nevarna dejavnost – smrt sina oziroma brata - krog upravičencev do odškodnine iz naslova smrti bližnjega
Ostali tožniki, bratje pokojnega, zahtevajo odškodnino za duševne bolečine zaradi smrti brata na podlagi 3. odstavka 201. člena ZOR. Takšno odškodnino je mogoče prisoditi bratom in sestram, če je med njimi in umrlim oziroma poškodovanim obstajala trajnejša življenjska skupnost. ZOR torej v tej določbi opredeljuje krog upravičencev do tovrstne odškodnine. V njem so tudi bratje in sestre pokojnega, vendar le ob izkazani predpostavki obstoja trajnejše življenjske skupnosti.
Tožena stranka je podala na pisno mnenje sodnega izvedenca pripombe, zaradi česar bi moralo sodišče prve stopnje ali zaslišati izvedenca ali pa dopustiti dopolnitve k izvedenskemu mnenju. Ker tega ni storilo, je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka, pa tudi dejansko stanje je ostalo nepopolno ugotovljeno.
denarna odškodnina pravni osebi – okrnitev ugleda in dobrega imena – obseg pravice do varstva ugleda in dobrega imena – polemika kot zvrst pisanja – svoboda izražanja
Za polemiko kot zvrst pisanja je značilno soočanje določenih stališč, mnenj in argumentov, ki pogosto vsebujejo ne le kritičnost, ampak tudi elemente zajedljivosti, ironije, cinizma in celo žaljivosti. Svoboda izražanja varuje tudi mnenja, ki so kritična, lahko pa tudi žaljiva, če gre za odzive na provokativne izjave.
Čeprav velja načelo, da žalitev ne opravičuje žalitve, pa pri presoji posega v ugled in dobro ime osebe, ni mogoče mimo presoje njenega lastnega ravnanja, če je to neposredno povezano z očitanim posegom. V obravnavani zadevi to pomeni, da je sprejeta raven pisanja obeh pravdnih strank hkrati pogojevala tudi njun pristanek na zoženo vsebino njunih pravic do varstva ugleda in dobrega imena. Za ocenjevanje pisanja vsake od pravdnih strank je bilo zato potrebno uporabiti ista merila.
Delovno razmerje obstoji, četudi pisna pogodba o zaposlitvi ne obstaja, pa se ugotovi obstoj elementov delovnega razmerja. Pri tem ni bistvenega pomena le, ali oseba, ki delo opravlja, prejema plačilo in na kakšni podlagi je prijavljena v socialna zavarovanja, ampak je treba objektivno ugotoviti predvsem, ali je podan element nepretrganega opravljanja dela po navodilih in pod nadzorom delodajalca, saj se po tem elementu (po osebni odvisnosti delavca) delovno razmerje odločilno razlikuje od preostalih pogodbenih razmerij.
SPZ člen 99, 217, 271/1, 217/2. ZPP člen 7, 154, 154/1, 165, 165/1.
razpravno načelo – zaščita pred vznemirjanjem – priposestvovanje stvarne služnosti
Le če so zatrjevana dejstva sporna in obenem pravno relevantna za odločitev v konkretnem primeru, se sodišče o njihovem obstoju prepriča na podlagi dokazov.
časovne meje pravnomočnosti – dejstva nastala po izdaji prvostopenjske sodbe
Sodišče prve stopnje lahko v svoji odločitvi upošteva le pravnorelevantna dejstva, ki so se zgodila do konca glavne obravnave, če se stranke na njih sklicujejo. Pritožbeno sodišče pa je pri preizkusu sodbe glede pravnorelevantnih dejstev vezano na tista, ki so bila zatrjevana v postopku na prvi stopnji. To pa pomeni, da dejstvo, ki se je zgodilo po izdaji sodbe, v nobenem primeru ne more vplivati na njeno pravilnost in ga pritožbeno sodišče ne more upoštevati.
objektivna sprememba tožbe – soglasje tožene stranke k spremembi tožbe – dokončna ureditev razmerij med strankama
Tožeča stranka je v vlogi navedla, da predstavlja odločitev o podrejenem (naknadno postavljenem) zahtevku rešitev predhodnega vprašanja v drugi pravdi. Če je temu tako, odločitev o podrejenem zahtevku v predmetnem sporu ne bi predstavljala dokončne ureditve razmerij med strankama.
Pravnomočni sklep o dedovanju glede dedičev in višine njihovih dednih deležev veže stranke in pravdno sodišče, kadar se to vprašanje postavi kot predhodno vprašanje.
Glede na to, da se pri lastni menici (dokler ni indosirana), izdajatelj sam zaveže upniku plačati menično vsoto, lastna menica ni abstrakten vrednostni papir, saj sta dolžnik in izdajatelj ista oseba. Zato ima izdajatelj (trasant), ki je istočasno tudi dolžnik (trasat in akceptant) proti imetniku vse ugovore, ki izvirajo iz osnovnega posla.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – pisno opozorilo – zagovor
Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, ki jo je tožena stranka podala tožnici, ne da bi jo predhodno pisno opozorila na izpolnjevanje obveznosti iz delovnega razmerja in ne da bi ji omogočila zagovor, ni zakonita.