odškodninska odgovornost delodajalca – objektivna odškodninska odgovornost – nevarna dejavnost – smrt sina oziroma brata - krog upravičencev do odškodnine iz naslova smrti bližnjega
Ostali tožniki, bratje pokojnega, zahtevajo odškodnino za duševne bolečine zaradi smrti brata na podlagi 3. odstavka 201. člena ZOR. Takšno odškodnino je mogoče prisoditi bratom in sestram, če je med njimi in umrlim oziroma poškodovanim obstajala trajnejša življenjska skupnost. ZOR torej v tej določbi opredeljuje krog upravičencev do tovrstne odškodnine. V njem so tudi bratje in sestre pokojnega, vendar le ob izkazani predpostavki obstoja trajnejše življenjske skupnosti.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – upokojitev – odpravnina
Ob ugotovitvi, da je tožnici delovno razmerje zakonito prenehalo zaradi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ni upravičena do odpravnine ob upokojitvi, čeprav se je naslednjega dne po prenehanju delovnega razmerja upokojila.
ZDR člen 5, 57, 57/1, 60, 60/1, 184, 184/1. OZ člen 131, 179. ZVZD člen 5, 6.
nesreča pri delu – odškodninska odgovornost – krivdna odgovornost – delodajalec, ki opravlja dejavnost zagotavljanje dela delavcev drugemu uporabniku
Tožena stranka kot delodajalec, ki ima koncesijo za opravljanje dejavnosti posredovanja zaposlitve, se ne more razbremeniti odgovornosti za škodo, ki jo je utrpela tožnica (ki je bila pri njej zaposlena) pri uporabniku. Za škodo je krivdno odgovorna, ker pred začetkom dela ni pregledala prostorov, v katerih se je delo opravljalo, ker je tožnica delo opravljala brez predhodnega preizkusa iz varstva pri delu in ker tožnice o opravljanju dela ni posebej poučila.
Tožba tudi sicer ni sklepčna. V kolikor tožeča stranka trdi, da Pogodba, ki ji jo je posredovala tožena stranka, predstavlja njeno ponudbo in v kolikor trdi, da je ponudbo sprejela, potem je pogodba sklenjena in tožeča stranka tožbenega zahtevka na njen podpis oziroma sklenitev nima. Imela bi le zahtevek na izpolnitev pogodbe.
URS člen 33, 69, 125. ZS člen 3. SPZ člen 19, 37. ZJC člen 2, 2/1, 2/2, 3, 3/1, 13, 13/3. ZJC-B člen 19. ZZK-1 člen 111. Odlok o kategorizaciji občinskih javnih cest v Občini Podčetrtek (2008).
stvarna služnost – pridobitev služnosti – javno dobro – javna cesta
Na javni cesti ni mogoče pridobiti stvarne služnosti, razen služnosti za komunalne in druge javne vode.
denarna odškodnina pravni osebi – okrnitev ugleda in dobrega imena – obseg pravice do varstva ugleda in dobrega imena – polemika kot zvrst pisanja – svoboda izražanja
Za polemiko kot zvrst pisanja je značilno soočanje določenih stališč, mnenj in argumentov, ki pogosto vsebujejo ne le kritičnost, ampak tudi elemente zajedljivosti, ironije, cinizma in celo žaljivosti. Svoboda izražanja varuje tudi mnenja, ki so kritična, lahko pa tudi žaljiva, če gre za odzive na provokativne izjave.
Čeprav velja načelo, da žalitev ne opravičuje žalitve, pa pri presoji posega v ugled in dobro ime osebe, ni mogoče mimo presoje njenega lastnega ravnanja, če je to neposredno povezano z očitanim posegom. V obravnavani zadevi to pomeni, da je sprejeta raven pisanja obeh pravdnih strank hkrati pogojevala tudi njun pristanek na zoženo vsebino njunih pravic do varstva ugleda in dobrega imena. Za ocenjevanje pisanja vsake od pravdnih strank je bilo zato potrebno uporabiti ista merila.
Pravnomočni sklep o dedovanju glede dedičev in višine njihovih dednih deležev veže stranke in pravdno sodišče, kadar se to vprašanje postavi kot predhodno vprašanje.
Glede na to, da se pri lastni menici (dokler ni indosirana), izdajatelj sam zaveže upniku plačati menično vsoto, lastna menica ni abstrakten vrednostni papir, saj sta dolžnik in izdajatelj ista oseba. Zato ima izdajatelj (trasant), ki je istočasno tudi dolžnik (trasat in akceptant) proti imetniku vse ugovore, ki izvirajo iz osnovnega posla.
ZPP člen 163, 163/1, 163/3. ZIZ člen 197, 197/1, 197/-1, 197/1-2, 197/1-3, 198, 198/1, 198/4. ZDavP-1 člen 2, 2/2, 26, 131, 131/3. ZDS-1 člen 5, 5/1. ZDPN-2 člen 14. ZPIZ-1 člen 228. ZZVZZ člen 58. ZPSV člen 15, 15/1.
izvršba na nepremičnine – sklep o poplačilu – izpodbijanje terjatev – stroški izvršilnega postopka – vrstni red terjatev – prednostne terjatve – prednost pri poplačilu terjatve – nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - davki – davščine – dohodek lokalne skupnosti – terjatev iz naslova prispevkov za socialno zavarovanje – zapadlost terjatve – izvršljivost terjatve – terjatev države - terjatev iz delovnega razmerja – varstvo hipotekarnega upnika
Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča je res dohodek lokalne skupnosti, vendar vseeno predstavlja „davščino“ iz 2. točke prvega odstavka 197. člena ZIZ.
Sodišče mora pri poplačilu terjatev RS iz naslova davkov po 2. točki prvega odstavka 197. člena ZIZ upoštevati, da se ne glede na zakon, ki ureja davčni postopek, pri prodaji (nepremičnine) na javni dražbi zamudne obresti ne zaračunavajo.
Republika Slovenija (in ne delavec) je neodvisno od tega, ali se v postopku delitve kupnine uveljavlja tudi terjatev iz delovnega razmerja, upravičena nastopati kot upnica in zahtevati prednostno poplačilo terjatev iz naslova prispevkov za socialno varnost v skladu s 3. točko prvega odstavka 197. člena ZIZ.
26. člen in tretji odstavek 131. člena ZdavP-1 ne obravnavata pojma zapadlosti terjatve ampak izvršljivost terjatve, ki je vedno vezana (tudi) na iztek roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti, zato ne dajeta prepričljive podlage za zaključek, da je datum zapadlosti enak datumu izvršljivosti. Besedno zvezo „zapadle za zadnje leto“ je treba razumeti tako, da se prednostno poplačajo tiste terjatve, za katere je podlaga za plačilo nastala v zadnjem letu pred izdajo sklepa o izročitvi nepremičnine, podlago pa predstavlja odločba pristojnega organa, s katero so terjatve ugotovljene in naložene v plačilo.
Vse terjatve iz 2. in. 3. točke prvega odstavka 197. člena ZIZ (in ne le prispevki za socialno zavarovanje) se prednostno poplačajo le za zadnje leto pred izdajo sklepa o izročitvi nepremičnine, za preostalo obdobje (zapadle več kot eno leto nazaj) pa po času pridobitve zastavnih pravic.
odškodninska odgovornost zavoda - odškodnina v višini zakonskih zamudnih obresti
Tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine v višini zakonskih zamudnih obresti je utemeljen. Prvostopenjska odločba toženca, s katero je bila tožnici kot zunajzakonski partnerici pokojnega priznana pravica do družinske pokojnine, je bila v revizijskem postopku pri tožencu razveljavljena (iz razloga, ker dokazni postopek ni zadostoval za ugotovitev zunajzakonske skupnosti med tožnico in pokojnim) ter vrnjena prvostopenjskemu organu v ponovno odločanje. Po ustrezni dopolnitvi dokaznega postopka je toženec izdal odločbo o priznanju pravice do družinske pokojnine za nazaj. Ta odločba je v neposredni zvezi z razveljavljeno odločbo. Če bi bila ta odločba ustrezna, bi bila tožnici že tedaj priznana pravica do družinske pokojnine.
Pri plačilu nadomestila plače zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja gre v bistvu za odškodninski zahtevek. To pa za oškodovanca pomeni upravičenost do odškodnine v znesku, ki je potreben, da postane njegov premoženjski položaj takšen, kakršen je bil, če ne bi bilo škodljivega dejanja, oziroma v konkretnem primeru, da je delavec upravičen do takšnega zneska nadomestila plače, kakršnega bi prejel, če ne bi bilo nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Tako je treba pri opredelitvi višine nadomestila plače upoštevati osnovno plačo, dodatek za horizontalno napredovanje, dodatek za delovno dobo in dodatek po kolektivni pogodbi dejavnosti, torej vse postavke plače, do katerih bi bila upravičena tožnica v enakem obsegu, kot vsi zaposleni pri toženi stranki, če bi v spornem času dejansko opravljala delo.
Upoštevaje, da je bila tožnica v času odpovedi stara 51 let, da se v času po odpovedi pogodbe o zaposlitvi do odhoda v pokoj ni ponovno zaposlila, da je posledično psihično trpela in – po drugi strani – da je z odhodom v pokoj, čeprav z minimalno višino pokojnine, rešila svoj bodoči delovno socialni status, znaša odškodnina ob sodni razvezi pogodbe o zaposlitvi šest povprečnih plač tožnice, izplačanih v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo.
odgovornost za škodo od nevarne stvari - pojem nevarne stvari - mokre stopnice
Mokre stopnice iz umetnega marmorja, ki so že same po sebi spolzke, ko pa so mokre, so izjemno spolzke, in ob katerih potekajoča ograja ne poteka ob celotnem stopnišču tako, da bi ob hoji omogočala prijem, v delu, kjer ob mokrih stopnicah ne poteka ograja, predstavljajo nevarno stvar.
SPZ člen 99, 217, 271/1, 217/2. ZPP člen 7, 154, 154/1, 165, 165/1.
razpravno načelo – zaščita pred vznemirjanjem – priposestvovanje stvarne služnosti
Le če so zatrjevana dejstva sporna in obenem pravno relevantna za odločitev v konkretnem primeru, se sodišče o njihovem obstoju prepriča na podlagi dokazov.
ZDR člen 43, 184, 184/1. OZ člen 131, 150, 171, 171/1, 179. ZVZD člen 5, 5/1, 9, 9/2.
nesreča pri delu – odškodninska odgovornost – objektivna odgovornost – nevarna dejavnost – krivdna odgovornost – varno delo – sokrivda – prispevek oškodovanca – zavarovalno kritje – samovozni delovni stroj – nepremoženjska škoda
Mokra in spolzka tla sicer ne predstavljajo nevarne stvari, upravljanje viličarja na mokrih in spolzkih tleh pa predstavlja delo s povečano nevarnostjo, ker je treba pri presoji, ali je neko delo nevarno, upoštevati vse okoliščine, v katerih se delo opravlja. Iz tega razloga za škodo, ki je bila posledica nesreče. Delodajalec odgovarja objektivno, poleg tega pa tudi krivdno, ker tožniku ni zagotovil varnega delovnega okolja in sicer mu ni mu zagotovil zaščitne obutve, pri delu ga ni nadzoroval in opozarjal na nepravilnosti
Ker tožnik, ki je uspešno opravil teoretično in praktično usposabljanje za delo z viličarjem, ni ravnal, kot je bilo zahtevano – ni poskrbel, da se tla na kraju nesreče očistijo, in ni, ko se mu je viličar približal, udaril v varnostno tipko, kar bi povzročilo ustavitev viličarja – je deloma (30 %) sam kriv za nesrečo.
Tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine zoper prvotoženo stranko (zavarovalnico) ni utemeljeno, ker za škodo, ki jo povzročijo samovozni delovni stroji (med katere sodi viličar, kot ga je tožnik uporabljal), skladno s splošnimi pogoji za zavarovanje odgovornosti ni podano zavarovalno kritje.
ZPIZ-1 člen 276, 276/1. OZ člen 131, 131/1, 147, 148. ZPIZ člen 123, 123/2, 139. 140.
plačilo odškodnine – protipravno ravnanje
Ker je bila s pravnomočno sodbo potrjena pravilnost in zakonitost odločbe toženca, s katero je bilo odločeno, da tožnica kot invalid II. kategorije po prej veljavnem ZPIZ nima pravice do nadomestila za čas čakanja na zaposlitev na drugo ustrezno delo, tožencu pri izdaji te odločbe ni mogoče očitati protipravnega ravnanja, zato tožnica ni upravičena do odškodnine v višini nadomestila.
nesreča pri delu – odškodninska odgovornost – nepremoženjska škoda – odmera odškodnine
Glede na dejstvo, da je tožena stranka dopuščala, da so njeni delavci vstopali v kopalnico tudi takrat, ko se je prostor čistil, ter ni izvajala ukrepov, potrebnih za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev, tožnik ne more soodgovarjati za škodo, ki jo je utrpel, ko so ga vrata ob vstopu delavca v kopalnico udarila.
objektivna sprememba tožbe – soglasje tožene stranke k spremembi tožbe – dokončna ureditev razmerij med strankama
Tožeča stranka je v vlogi navedla, da predstavlja odločitev o podrejenem (naknadno postavljenem) zahtevku rešitev predhodnega vprašanja v drugi pravdi. Če je temu tako, odločitev o podrejenem zahtevku v predmetnem sporu ne bi predstavljala dokončne ureditve razmerij med strankama.
Razlaga določila splošnih pogojev v smislu, da zavarovanec vedno in nujno izgubi zavarovalne pravice, če ne predloži vseh ključev, bi nasprotovala namenu sklenjene pogodbe, ki je v zavarovanju rizikov, za katere zavarovanec ne odgovarja. Zato je šteti, da predstavlja povzeta določba splošnih pogojev pogodbeno domnevo, ki jo lahko zavarovanec izpodbije, če dokaže, da za nastanek zavarovalnega primera ni odgovoren oziroma da njegova opustitev ni v vzročni zvezi z nastankom zavarovalnega primera.
ZLNDL člen 3. ZZad člen 74. ZTLR člen 29. ZPP člen 339/2-14, 355.
priposestvovanje – družbena lastnina – priposestvovalna doba - lastninjenje
Za določitev teka priposestvovanja je odločilno, kdaj se je parcela, ki je bila družbena lastnina, olastninila. To je odvisno od ugotovitev ustreznega zakona, na podlagi katerega je prišlo do lastninjenja.