OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0060682
URS člen 25. OZ člen 6, 12, 131, 131/1, 149, 150.
odškodninska odgovornost – skrbnost dobrega strokovnjaka – avtomatska vrata – zdravstvena ustanova – nevarna stvar – objektivna odgovornost – krivdna odgovornost – novo sojenje pred drugim sodnikom
Namestitev avtomatskih vrat in njihovih senzorjev na način, da imajo ti mrtvi kot, za posledico pa njihovo zapiranje v trenutku, ko se med njimi nahaja tisti, ki želi vstopiti oziroma izstopiti, bi lahko pomenila njihovo nepravilno delovanje. Očitek nepravilnega delovanja pa je zadostna trditvena podlaga, za ugotavljanje protipravnosti ravnanja povzročitelja škode po krivdnem principu.
Posebej, ker gre za zdravstveno ustanovo, se pričakuje, da se avtomatska vrata ne bodo zaprla ob izstopu oziroma vstopu ali morda iz razloga, ker obiskovalec ne bo dovolj hitro uspel izstopiti oziroma vstopiti skozi njih, ne glede na to, ali vstopa oziroma izstopa po levi ali desni strani vrat. Vsakršno drugačno delovanje vrat pa je opredeliti kot njihovo nepravilno delovanje.
javni uslužbenec – sklep o razporeditvi – delovne potrebe – razlika v plači
Tožnica bi bila ob ugotovljeni nezakonitosti sklepov o razporeditvi upravičena do reparacijskega zahtevka zaradi prikrajšanja pri plači ne glede na to, ali je zahtevek v tožbi opredelila kot zahtevek za plačilo razlike v plači ali kot odškodninski zahtevek.
Tožnica je ves čas postopka kot protipravno oziroma nedopustno ravnanje toženke uveljavljala kršitev tako imenovane pojasnilne dolžnosti. Tožnici so bila že ob vložitvi tožbe znana dejstva, ki se nanašajo na strokovno napako, in sicer tako na podlagi odpustnega pisma kot tudi pred pravdo pridobljenega mnenja izvedenca, ki ga je tožnica ponudila kot dokaz. Zatrjevanja o tem, da bi naj toženka oziroma delavci njenega zavarovanca naredili strokovno napako, so bila podana šele s pripravljalno vlogo z dne 10. 7. 2009. Upoštevanje prepoznih navedb tožnice, glede na obrazložen obstoj okoliščin, ki nedvoumno kažejo na to, da ni izpolnjen pogoj nekrivdnega ravnanja tožnice, pomeni obstoj relativne kršitve 286. člena, v zvezi s prvim odstavkom 339. člena ZPP, ki jo pritožbi utemeljeno uveljavljata. Omenjena kršitev je vplivala na pravilnost odločitve sodišča prve stopnje, ki je obsodilni del sodbe oprlo prav na ugotovljeno strokovno napako.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – upokojitev – odpravnina
Ob ugotovitvi, da je tožnici delovno razmerje zakonito prenehalo zaradi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ni upravičena do odpravnine ob upokojitvi, čeprav se je naslednjega dne po prenehanju delovnega razmerja upokojila.
Tožena stranka je podala na pisno mnenje sodnega izvedenca pripombe, zaradi česar bi moralo sodišče prve stopnje ali zaslišati izvedenca ali pa dopustiti dopolnitve k izvedenskemu mnenju. Ker tega ni storilo, je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka, pa tudi dejansko stanje je ostalo nepopolno ugotovljeno.
nesreča pri delu – odškodninska odgovornost – nepremoženjska škoda – odmera odškodnine
Glede na dejstvo, da je tožena stranka dopuščala, da so njeni delavci vstopali v kopalnico tudi takrat, ko se je prostor čistil, ter ni izvajala ukrepov, potrebnih za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev, tožnik ne more soodgovarjati za škodo, ki jo je utrpel, ko so ga vrata ob vstopu delavca v kopalnico udarila.
objektivna sprememba tožbe – soglasje tožene stranke k spremembi tožbe – dokončna ureditev razmerij med strankama
Tožeča stranka je v vlogi navedla, da predstavlja odločitev o podrejenem (naknadno postavljenem) zahtevku rešitev predhodnega vprašanja v drugi pravdi. Če je temu tako, odločitev o podrejenem zahtevku v predmetnem sporu ne bi predstavljala dokončne ureditve razmerij med strankama.
Za uspešno uveljavljanje zahtevka iz naslova neupravičene obogatitve v skladu s 190. členom OZ mora stranka dokazati, da je prišlo do neutemeljenega premika premoženja, za katerega je sama prikrajšana, druga stranka pa je obogatena. Institut neupravičene obogatitve ima tedaj korektivno funkcijo, saj korigira neutemeljen premik premoženja, pri čemer brez obogatitve oziroma okoriščenja ni verzijskega zahtevka. Stranka, ki naj bi bila okoriščena, je dolžna vrniti samo korist, ki jo je dosegla.
Dolžnik v pravdi zaradi izpodbijanja pravnih dejanj ni pasivno legitimiran. Z izpodbojnim zahtevkom namreč upnik uveljavlja vračilo koristi, ki je bila pridobljena z oškodovanjem. To korist pa lahko upniku vrne le tisti, ki jo je pridobil. Dolžnik te koristi nima več.
Za izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj se ne zahteva, da bi imel upnik zoper dolžnika izvršilni naslov, pač pa zadošča, da je upnikova terjatev zapadla v plačilo.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – sodna razveza pogodbe o zaposlitvi
Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki je bila dejansko podana zaradi dalj časa trajajoče tožnikove odsotnosti z dela in zaradi njegovih omejitev pri delu, ni zakonita.
Določbo o možnosti sodne razveze ne glede na predlog delavca je treba razlagati restriktivno. To pomeni, da je tožnik ob ugotovitvi, da je odpoved nezakonita, načeloma upravičen do reintegracije. Sodišče prve stopnje bi sodno razvezalo njegovo pogodbo o zaposlitvi le, če bi tožena stranka obstoj okoliščin in interesov, zaradi katerih nadaljevanje delovnega razmerja ni več mogoče, izrecno zatrjevala in dokazala do konca glavne obravnave.
zloraba procesnih pravic - namen zavlačevanja postopka – denarna kazen
Zlorabe procesnih pravic si ni mogoče zamisliti brez doloznega ravnanja stranke. Namen mora biti podan ne le, ko gre za šikano (namen škodovati drugemu), marveč tudi, ko dejanje nasprotuje dobrim običajem ter vestnosti in poštenju oz. tistemu, kar nasprotuje občutku za „prav“. Zato tudi nevestnosti, ki se kažejo le v malomarnosti, ni mogoče imeti za zlorabo. Stranki se lahko očita zloraba le, če se zaveda protipravnosti svojega procesnega ravnanja, pa kljub temu tako ravna (hote ali vsaj s privolitvijo v posledici tega ravnanja).
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – bolniški stalež
Ko se je tožnica po zaključku bolniškega staleža vrnila na delo, ji je na podlagi predhodne redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga prenehalo delovno razmerje. Po tem tožena stranka ni imela pravne podlage, da tožnici pogodbo o zaposlitvi izredno odpove.
ZDR člen 6.a, 11, 88, 88/1, 88/1-1, 90, 90/3. OZ člen 45, 94.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi – sodno varstvo – utemeljen razlog – poslovni razlog – ustrezna zaposlitev – izpodbojnost pogodbe o zaposlitvi
Tudi v primeru, če bi tožnik podpisal pogodbo o zaposlitvi za neustrezno delo, nima pravice do izpodbijanja odpovedi v celoti, ampak le do uveljavljanja neutemeljenosti odpovednega razloga. Za vzpostavitev delovnega razmerja po odpovedani pogodbi o zaposlitvi bi moral predvsem izpodbiti veljavnost sklenjene nove pogodbe o zaposlitvi, česar zgolj s sklicevanjem na kredit, ki ga brez službe ne bi mogel odplačati, pa tega ni storil.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi – sodno varstvo – spor o prenehanju delovnega razmerja – odpravnina – sorazmerni del odpravnine
Dejstvo, da se tožnici po novi pogodbi o zaposlitvi, ki je bila ponujena ob odpovedi, plača ni znižala in da še naprej opravlja enako delo (vendar ne v polnem obsegu delovnega mesta) ne pomeni, da tožbeni zahtevek za plačilo (sorazmernega) dela odpravnine, ker je tožnica sprejela neustrezno zaposlitev, ni utemeljen. Opisani dejstvi lahko vplivata le na višino odpravnine, do katere je tožnica upravičena.
ZZZDR člen 103, 105, 105a, 106, 129. ZPP člen 286b, 408, 410, 410/2, 421, 421/4.
dodelitev mladoletnega otroka – vzgoja in varstvo – presoja primernosti staršev za dodelitev otroka – postopnost pri vzpostavitvi stikov – otrokova največja korist – obseg preživnine – porazdelitev preživninskega bremena – zvočno snemanje razgovora – pravočasno grajanje procesnih napak
Namen stikov ni le uresničevanje čustvene potrebe staršev, pač pa predvsem ohranitev čustvene pripadnosti otroka tistemu od staršev, s katerim sicer ne živi. S stiki naj bi se v čim večjem obsegu ohranjali odnosi, ki obstajajo med starši in otroci, ki živijo skupaj. Starši, ki sledijo koristim otroka, si kljub medsebojnemu nerazumevanju prizadevajo, da otroci stike z drugim od staršev ohranjajo.
razveljavitev klavzule pravnomočnosti in izvršljivosti – vrnitev v prejšnje stanje – vročanje pravnim osebam – publicitetni učinek vpisov v zemljiško knjigo
Pravilo 4. odstavka 140. člena ZPP, ki pravi, da drugim osebam ni dovoljeno vročati pisanj za naslovnika, če je ta oseba v pravdi udeležena kot nasprotnik naslovnika, ni uporabljivo za pravne osebe, nanaša se samo na fizične osebe. Tako osebno kot navadno vročanje pravnim osebam namreč ZPP ureja v 133. členu, ki določa, da se pravnim osebam pisanja vročajo po osebi, ki je pooblaščena za sprejem ali delavcu, ki se nahaja v pisarni, poslovnem prostoru ali na sedežu.
Ker tožena stranka ni uspela s predlogom za razveljavitev klavzule pravnomočnosti in izvršljivosti, je pravdni postopek pravnomočno končan, to pa izključuje možnost vložitve predloga za vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude roka za vložitev odgovora na tožbo.
Če so pomanjkljivosti pooblastila takšne, da ni mogoče preveriti njegove pravne veljavnosti, je predložitev takšnega pomanjkljivega pooblastila izenačena z nepredložitvijo pooblastila (npr. ni mogoče preveriti, ali je pooblastilo odvetniku izdala oseba, ki je v času izdaje pooblastila bila pooblaščena za zastopanje stranke, ki je pravna oseba, saj manjka navedba imena zakonitega zastopnika, ki ga ni mogoče razbrati niti iz podpisa.
ZZVZZ člen 80a. ZPP člen 115, 115/2, 339, 339/2, 339/2-8.
možnost obravnavanja pred sodiščem – preložitev naroka – zdravniško potrdilo – predpisani obrazec
Tožnik je prosil za preložitev naroka zaradi bolezni in priložil zdravniško potrdilo, ki je izdano na obrazcu, ki ga je predpisal minister, pristojen za zdravje. Zakon ne terja, da bi moralo biti iz potrdila tudi razvidno, za kakšno bolezen gre. Če bi tožnik dvakrat ali večkrat izostal z naroka zaradi zdravstvenih razlogov, ima sodišče podlago, da lahko zahteva presojo upravičenosti izdaje zdravniškega opravičila. V konkretnem primeru je tožnik prosil za preložitev naroka iz zdravstvenih razlogov le enkrat in sodišče bi moralo njegovemu predlogu za preložitev obravnave ugoditi. Ker mu ni, mu je odvzelo možnost obravnavanja pred sodiščem.
skrbništvo za poseben primer – skrbništvo po pravni osebi
Po 2. odstavku 182. člena ZZZDR se skrbništvo (za posebne primere) lahko poveri tudi ustrezni pravni osebi, kar je v obravnavanem primeru sodišče prve stopnje sodišče tudi storilo. Restriktivna pritožbena razlaga citirane zakonske določbe (da je ustrezna lahko le tista pravna oseba, ki se s skrbništvom lahko ukvarja v okviru svoje dejavnosti, za katero je registrirana), je brez dvoma napačna in v nasprotju z ustavno zajamčeno svobodo gospodarske pobude in opravljanja dejavnosti ter pravnih poslov.
URS člen 2, 25, 156. ZUstS člen 23, 23/1. ZureP-1 člen 82, 82/3. ZZK-1 člen 1, 1/1, 29, 29/2, 30, 30/1, 61, 61/3, 61/3-2, 63, 63/1, 120, 120/2, 124, 148, 149, 149/1, 149/1-2, 149/4. ZPP člen 324, 324/4, 324/6.
zemljiškoknjižni postopek – načelo legalitete – načelo formalnosti – presoja ustavnosti – vpis na podlagi odločbe državnega organa – zaznamba začasnih ukrepov – pravni pouk
Vprašanje ustavne skladnosti listine, ki je podlaga za vpis, je potrebno rešiti v okviru postopka nastanka oziroma sprejema te listine; v zemljiškoknjižnem postopku je ni več mogoče uveljavljati.