pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del - neuporaba podzakonskega predpisa – exceptio illegalis - tarifa SAZAS - učinek pravnega pravila - načelo pravne države
Pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del iz leta 2006 ni mogoče uporabiti, ker ni bil sprejet po predpisanem postopku.
11. člen Pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del iz leta 1998 je nepopolno (nesamostojno) pravno pravilo, zato brez dodatne konstitutivne sestavine nima neposrednega učinka na s tarifo določene obveznosti uporabnikov in pravice avtorjev.
poslovodna oseba – individualna pogodba o zaposlitvi – prenehanje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi
Četudi je tožnik opravljal poslovodno funkcijo pri drugi pravni osebi, ki je bila povezana s toženo stranko, in ne pri toženi stranki (pri toženi stranki, pri kateri je bil zaposlen pa ni opravljal poslovodne funkcije), je s toženo stranko lahko sklenil individualno pogodbo o zaposlitvi (ki se sklene le z osebami, ki opravljajo poslovodno funkcijo) ter se v individualni pogodbi o zaposlitvi dogovoril za drugačen način prenehanja delovnega razmerja, kot je določen z zakonom, to je za prenehanje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi z razrešitvijo s funkcije.
pozneje najdeno premoženje – prejšnji sklep o dedovanju - dedni dogovor – odstop dednega deleža
Po sklepu o dedovanju so bili na podlagi zakonitega dedovanja proglašeni dediči zapustnikovega premoženja zapustnikova vdova in njegovih pet otrok, vsak do 1/6, v nadaljevanju pa so si z dednim dogovorom to zapuščino razdelili tako, da je vse premoženje prejel sin J.R. mlajši, prevzel pa je tudi oskrbo matere in se zavezal izročiti določeno premoženje bratu in sestram. Torej so bili zakoniti dediči po prvotnem sklepu vsi dediči prvega dednega reda v enakih deležih in ne le J.R. mlajši, kot je zmotno štelo sodišče prve stopnje pri izdaji dodatnega sklepa o dedovanju.
Odpoved v korist določenega dediča se ne šteje za odpoved dediščini, temveč za izjavo o odstopu svojega dednega deleža.
URS člen 2, 125. ZASP člen 81, 156. ZASP-B člen 26, 26/4. ZS člen 3. Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del člen 11.
neuporaba podzakonskega predpisa – exceptio illegalis - tarifa SAZAS - učinek pravnega pravila - načelo pravne države – enostransko določanje višine avtorskih honorarjev – novo tarifiranje
Pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del ni mogoče uporabiti, ker ni bil sprejet po predpisanem postopku. 11. člen Pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del je nepopolno (nesamostojno) pravno pravilo, zato brez dodatne konstitutivne sestavine nima neposrednega učinka na s tarifo določene obveznosti uporabnikov in pravice avtorjev.
DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - USTAVNO PRAVO
VSL0060687
URS člen 22. ZDen člen 74, 74/2.
dedovanje denacionaliziranega premoženja – kmetije – pravilna uporaba materialnega prava – odstop od ustaljene sodne prakse
Za odgovor, ali se za dedovanje denacionaliziranih nepremičnin uporabi ZDKG ali pred njim veljavni Zakon o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev (kmetij), je pomembno to, ali je zemljišče pred podržavljenjem pripadalo kmetijski ali kmetijsko gozdarski gospodarski enoti, ki je bila kasneje določena kot zaščitena kmetija in ne to, ali vrnjene nepremičnine same izpolnjujejo pogoje za zaščito.
skrbništvo za poseben primer – skrbništvo po pravni osebi
Po 2. odstavku 182. člena ZZZDR se skrbništvo (za posebne primere) lahko poveri tudi ustrezni pravni osebi, kar je v obravnavanem primeru sodišče prve stopnje sodišče tudi storilo. Restriktivna pritožbena razlaga citirane zakonske določbe (da je ustrezna lahko le tista pravna oseba, ki se s skrbništvom lahko ukvarja v okviru svoje dejavnosti, za katero je registrirana), je brez dvoma napačna in v nasprotju z ustavno zajamčeno svobodo gospodarske pobude in opravljanja dejavnosti ter pravnih poslov.
nesreča pri delu – objektivna odškodninska odgovornost – krivdna odškodninska odgovornost – deljena odgovornost – neznaten prispevek oškodovanca – odmera višine odškodnine za nepremoženjsko škodo – nevarna dejavnost – montaža kondenzatorjev na hladilne skrinje – ročno prestavljanje palet – hude kršitve varstvenih predpisov s strani delodajalca
Ob primerjavi pravnega standarda nevarne dejavnosti z okoliščinami konkretnega primera se pokaže, da »montiranje« kondenzatorjev na hladilne skrinje za tekočim trakom ni takšno delo, ki bi po svoji naravi in opravljanju pomenilo povečano nevarnost nastanka škode na življenju in zdravju ljudi ali drugih dobrinah, niti ne v okoliščini, ko morajo delavci zaradi visokih norm in pritiska nadrejenih hiteti, na voljo pa imajo le en transporter za 40 delavcev.
zapuščina brez dedičev – poplačilo upnikov – prehod premoženja na državo – odgovornost za zapustnikove dolgove – konfuzija
Pri prehodu zapuščine brez dediča na državo ne gre za zakonito dedovanje, temveč za poseben način prehoda premoženja, ki je z zapustnikovo smrtjo ostalo brez dedičev, na državo. Država pridobi zapuščino v trenutku zapustnikove smrti in na podlagi posebne zakonske norme. Prehod zapuščine na državo je poseben primer vesoljnega nasledstva (univerzalne sukcesije).
Vprašanje odgovornosti dediča za zapustnikove dolgove ureja 142. člen ZD. Država je dolžna poravnati dolgove zapustnika in izvršiti volila in bremena, vse to pa le do višine vrednosti podedovanega premoženja. Država, tako kot dediči, odgovarja s celotnim premoženjem, s podedovanim in lastnim (pro viribus hereditatis).
ZZZDR člen 103, 105, 105a, 106, 129. ZPP člen 286b, 408, 410, 410/2, 421, 421/4.
dodelitev mladoletnega otroka – vzgoja in varstvo – presoja primernosti staršev za dodelitev otroka – postopnost pri vzpostavitvi stikov – otrokova največja korist – obseg preživnine – porazdelitev preživninskega bremena – zvočno snemanje razgovora – pravočasno grajanje procesnih napak
Namen stikov ni le uresničevanje čustvene potrebe staršev, pač pa predvsem ohranitev čustvene pripadnosti otroka tistemu od staršev, s katerim sicer ne živi. S stiki naj bi se v čim večjem obsegu ohranjali odnosi, ki obstajajo med starši in otroci, ki živijo skupaj. Starši, ki sledijo koristim otroka, si kljub medsebojnemu nerazumevanju prizadevajo, da otroci stike z drugim od staršev ohranjajo.
URS člen 2, 25, 156. ZUstS člen 23, 23/1. ZureP-1 člen 82, 82/3. ZZK-1 člen 1, 1/1, 29, 29/2, 30, 30/1, 61, 61/3, 61/3-2, 63, 63/1, 120, 120/2, 124, 148, 149, 149/1, 149/1-2, 149/4. ZPP člen 324, 324/4, 324/6.
zemljiškoknjižni postopek – načelo legalitete – načelo formalnosti – presoja ustavnosti – vpis na podlagi odločbe državnega organa – zaznamba začasnih ukrepov – pravni pouk
Vprašanje ustavne skladnosti listine, ki je podlaga za vpis, je potrebno rešiti v okviru postopka nastanka oziroma sprejema te listine; v zemljiškoknjižnem postopku je ni več mogoče uveljavljati.
izločitev iz zapuščine – terjatev dediča do zapuščine - obligacijski zahtevek
Ni mogoče trditi, da se s tožbenim zahtevkom, s katerim tožnik od tožencev zahteva plačilo določenega zneska, ugotavlja obseg zapuščine. Znesek, ki ga tožnik zahteva, je njegova terjatev, za katero trdi, da jo ima kot upnik zapuščine. Gre torej za zatrjevani zapustničin dolg do tožnika, ki ga bo tožnik, ki je dedič, lahko uveljavljal v delitvenem postopku.
V skladu s 319. členom OZ obveznost lahko preneha, če upnik izjavi dolžniku, da ne bo zahteval njene izpolnitve in se dolžnik s tem strinja. Volja za odpust dolga mora biti nedvoumno izjavljena,podana mora biti izjava med upnikom in dolžnikom.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – bolniški stalež
Ko se je tožnica po zaključku bolniškega staleža vrnila na delo, ji je na podlagi predhodne redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga prenehalo delovno razmerje. Po tem tožena stranka ni imela pravne podlage, da tožnici pogodbo o zaposlitvi izredno odpove.
RAZLASTITEV – NEPRAVDNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0060705
ZUreP-1 člen 105, 105/1, 105/2, 105/3. ZNP člen 140.
odškodnina za razlaščeno nepremičnino – obresti – stroški postopka
Obresti od odškodnine ne gredo od izdaje odločbe o razlastitvi.
Odškodnina za razlaščeno nepremičnino pa tudi po vsebini ni enaka odškodnini po določbah obligacijskega zakonika, kajti ne gre za škodo, ki bi nastala zaradi nedopustnega ravnanja, pač pa gre za pravico do povrnitve prikrajšanja, čeprav škoda izvira iz dopustnega ravnanja.
Za uspešno uveljavljanje zahtevka iz naslova neupravičene obogatitve v skladu s 190. členom OZ mora stranka dokazati, da je prišlo do neutemeljenega premika premoženja, za katerega je sama prikrajšana, druga stranka pa je obogatena. Institut neupravičene obogatitve ima tedaj korektivno funkcijo, saj korigira neutemeljen premik premoženja, pri čemer brez obogatitve oziroma okoriščenja ni verzijskega zahtevka. Stranka, ki naj bi bila okoriščena, je dolžna vrniti samo korist, ki jo je dosegla.
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0061431
ZD člen 2, 132. ZZZDR člen 51, 51/1, 51/2, 59, 63. SPZ člen 70, 72, 72/5. OZ člen 190, 193. ZPP člen 30, 30/1, 44, 44/3.
predmet zapuščine - obseg zapuščine - napotitev na pravdo – skupno premoženje zakoncev – delitev skupnega premoženje - neupravičeno razpolaganje s skupnim premoženjem – dajatveni zahtevek – vrednost spornega predmeta – ugotovitveni zahtevek – zakonske zamudne obresti
Ker so predmet zapuščine samo stvari in pravice, ki pripadajo zapustniku ob njegovi smrti, lahko tožeča stranka uveljavlja stvarnopravni zahtevek, da del premoženja, sicer pisanega na njegovo ime, ne pripada zapustniku, temveč je njena last.
Kadar se vrača tisto, kar je bilo neupravičeno pridobljeno, je to treba vrniti s plodovi in plačati zamudne obresti, in sicer, če je bil pridobitelj nepošten, od dneva pridobitve, drugače pa od dneva vložitve zahtevka.
Pri ugotovitvenih tožbah je sporni predmet pravica ali pravno razmerje, ki naj se ugotovi. Gre torej za oceno interesa, ki ga ima tožeča stranka za takšno ugotovitev. Toženec, ki ugovarja v tožbi navedeni vrednosti spornega predmeta, mora to storiti do začetka obravnavanja glavne stvari, in to na nedvoumen način.
OZ člen 131, 131/1, 165, 171, 171/1, 179, 182, 299, 299/2, 943. ZVZD člen 5, 9, 9/2. Pravilnik o varnosti in zdravju pri uporabi delovne opreme člen 4, 7, 14, 14/2.
deljena vzročnost – prispevek oškodovanca – nesreča pri delu – stiskalnica – hud primer poškodbe – revalorizacija zavarovalne vsote
V konkretnem primeru je hidravlična stiskalnica stvar, ki je sama po sebi nevarna, vendar se lahko ta nevarnost z ustrezno pazljivostjo nevtralizira. Ker pa je na strani zavarovanca tožene stranke, ki je sicer imetnik nevarne stvari, podano neustrezno ravnanje, je potrebno ta primer presojati po pravilih o krivdni odgovornosti
Bistveno pri ugotavljanju tožnikovega prispevka je vprašanje, ali je bil delavec pravilno uveden v delo in poučen o tem, da v stroj ne sme posegati z roko, vse dokler se izbijač popolnoma ne ustavi.
ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - PRAVO SVETA EVROPE - MEDNARODNO PRAVO ČLOVEKOVIH PRAVIC
VSL0060678
URS člen 15, 15/4, 23, 23/1, 26. EKČP člen 6, 6/1. ZUstS člen 40, 40/2. ZVPSBNO člen 4, 25. ZKP člen 307, 307/3.
pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - odgovornost države - povrnitev nepremoženjske škode - protipravnost - razumen rok - sodna praksa ESČP - kazenski postopek v trajanju nad osem let - sojenje v nenavzočnosti
Pri določanju obsega pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja oziroma pravice do sojenja v razumnem roku je treba upoštevati, da je „razumen rok“ relativna doba: odločitev o (ne)kršitvi pravice ni odvisna le od ugotovljenega (objektivnega) trajanja postopka, pač pa od okoliščin vsakega konkretnega primera.
zavod s pravico javnosti – obveznost ustanovitelja
Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek na plačilo računov za storitve zavrnilo, saj kot izkazujejo dokazi, je šlo dejansko za plačevanje pavšala iz naslova ustanoviteljskih dolžnosti tožene stranke, ki je tako s plačili akontacije in končnim poračunom konec leta skrbela za nemoteno delovanje zavoda.