CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0060674
ZPP člen 184, 184/3, 188. SPZ člen 32.
umik tožbe – zmanjšanje tožbenega zahtevka – preklic delnega umika tožbe – motenje posesti – prekluzivni rok za vložitev motenjske tožbe – odstranitev mreže s parkirišča
Zaradi zmanjšanja tožbenega zahtevka ne pride do spremembe tožbe, pride pa (v tem delu) do delnega umika tožbenega zahtevka. Za delni umik zahtevka pa veljajo pogoji iz 188. čl. ZPP, prav tako pa zanj veljajo vse posledice, ki jih zakon sicer predpisuje za umik tožbe.
Niti pogodba o zaposlitvi niti pravilnik tožene stranke ne dajeta podlage za ugotovitev, da bi bil do božičnice upravičen delavec v sorazmerju s tem, kolikšen del leta je bil zaposlen pri toženi stranki. Iz tega razloga je tožnica, ki je del leta 2006 opravljala delo po pogodbi o zaposlitvi s toženo stranko, del tega obdobja pa je bila v bolniškem staležu, za leto 2006 upravičena do božičnice.
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0061431
ZD člen 2, 132. ZZZDR člen 51, 51/1, 51/2, 59, 63. SPZ člen 70, 72, 72/5. OZ člen 190, 193. ZPP člen 30, 30/1, 44, 44/3.
predmet zapuščine - obseg zapuščine - napotitev na pravdo – skupno premoženje zakoncev – delitev skupnega premoženje - neupravičeno razpolaganje s skupnim premoženjem – dajatveni zahtevek – vrednost spornega predmeta – ugotovitveni zahtevek – zakonske zamudne obresti
Ker so predmet zapuščine samo stvari in pravice, ki pripadajo zapustniku ob njegovi smrti, lahko tožeča stranka uveljavlja stvarnopravni zahtevek, da del premoženja, sicer pisanega na njegovo ime, ne pripada zapustniku, temveč je njena last.
Kadar se vrača tisto, kar je bilo neupravičeno pridobljeno, je to treba vrniti s plodovi in plačati zamudne obresti, in sicer, če je bil pridobitelj nepošten, od dneva pridobitve, drugače pa od dneva vložitve zahtevka.
Pri ugotovitvenih tožbah je sporni predmet pravica ali pravno razmerje, ki naj se ugotovi. Gre torej za oceno interesa, ki ga ima tožeča stranka za takšno ugotovitev. Toženec, ki ugovarja v tožbi navedeni vrednosti spornega predmeta, mora to storiti do začetka obravnavanja glavne stvari, in to na nedvoumen način.
URS člen 2, 25, 156. ZUstS člen 23, 23/1. ZureP-1 člen 82, 82/3. ZZK-1 člen 1, 1/1, 29, 29/2, 30, 30/1, 61, 61/3, 61/3-2, 63, 63/1, 120, 120/2, 124, 148, 149, 149/1, 149/1-2, 149/4. ZPP člen 324, 324/4, 324/6.
zemljiškoknjižni postopek – načelo legalitete – načelo formalnosti – presoja ustavnosti – vpis na podlagi odločbe državnega organa – zaznamba začasnih ukrepov – pravni pouk
Vprašanje ustavne skladnosti listine, ki je podlaga za vpis, je potrebno rešiti v okviru postopka nastanka oziroma sprejema te listine; v zemljiškoknjižnem postopku je ni več mogoče uveljavljati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - USTAVNO PRAVO
VSL0057666
URS člen 125. ZASP člen 26, 156,157. Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del člen 11.
nezakonitost pravilnika – avtorski honorar - podlaga za plačilo honorarja - kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic - tarifa - skupni sporazum - veljavnost pravilnika - višina nadomestila za javno uporabo glasbenih del - občasne terjatve - zastaranje avtorskega honorarja - povračilo stroškov za opravljene pravne storitve
Za odločitev v obravnavani zadevi je potrebno uporabiti določila Pravilnika 1998 in ne določil Pravilnika 2006. Ker je tožena stranka tožeči stranki ves čas plačevala avtorske honorarje v višini, kot jo je določala tarifa iz 1998 leta, je njena obveznost prenehala.
OZ člen 131, 131/1, 165, 171, 171/1, 179, 182, 299, 299/2, 943. ZVZD člen 5, 9, 9/2. Pravilnik o varnosti in zdravju pri uporabi delovne opreme člen 4, 7, 14, 14/2.
deljena vzročnost – prispevek oškodovanca – nesreča pri delu – stiskalnica – hud primer poškodbe – revalorizacija zavarovalne vsote
V konkretnem primeru je hidravlična stiskalnica stvar, ki je sama po sebi nevarna, vendar se lahko ta nevarnost z ustrezno pazljivostjo nevtralizira. Ker pa je na strani zavarovanca tožene stranke, ki je sicer imetnik nevarne stvari, podano neustrezno ravnanje, je potrebno ta primer presojati po pravilih o krivdni odgovornosti
Bistveno pri ugotavljanju tožnikovega prispevka je vprašanje, ali je bil delavec pravilno uveden v delo in poučen o tem, da v stroj ne sme posegati z roko, vse dokler se izbijač popolnoma ne ustavi.
URS člen 2, 125. ZASP člen 81, 156. ZASP-B člen 26, 26/4. ZS člen 3. Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del člen 11.
neuporaba podzakonskega predpisa – exceptio illegalis - tarifa SAZAS - učinek pravnega pravila - načelo pravne države – enostransko določanje višine avtorskih honorarjev – novo tarifiranje
Pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del ni mogoče uporabiti, ker ni bil sprejet po predpisanem postopku. 11. člen Pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del je nepopolno (nesamostojno) pravno pravilo, zato brez dodatne konstitutivne sestavine nima neposrednega učinka na s tarifo določene obveznosti uporabnikov in pravice avtorjev.
zaznamba spora o pridobitvi pravice – pogoji za zaznambo spora – vrsta spora – ugotovitev skupnega premoženja in določitev deležev
Tožbeni zahtevek na ugotovitev obstoja lastninske pravice na nepremičninah, po pravilih skupnega premoženja, pridobljenega v času trajanja zakonske zveze je podlaga za zaznambo spora.
zaznamba spora – izviren način pridobitve lastninske pravice – zahtevek na izstavitev listine
Zaznamba spora je dovoljena le v primeru sporov iz naslova originarno oziroma izvirno pridobljene stvarne pravice. Lastninska pravica predlagatelja pa ni bila pridobljena na izviren način, saj zahteva, da se toženi stranki naloži izjava ustrezne volje (dovolitev vzpostavitve etažne lastnine in izdelava geodetskega elaborata) in izstavitev ustrezne listine, na podlagi katerega bo mogoče vknjižiti lastninsko pravico v korist tožeče stranke.
Do neupravičene obogatitve bi prišlo le, če bi prometna signalizacija določala obvezno parkiranje v določenih pogojih na spornem parkirišču, ali če bi pristojni državni organi ob določenih okoliščinah odstranjevali vozila na sporno parkirišče, ne pa kot v konkretnem primeru, ko je šlo le za prometni znak za obvestila. Tudi prometni znak za prepoved vožnje ne nalaga udeležencem v prometu nobene obveznosti parkiranja na spornem parkirišču.
nesreča pri delu – objektivna odškodninska odgovornost – krivdna odškodninska odgovornost – deljena odgovornost – neznaten prispevek oškodovanca – odmera višine odškodnine za nepremoženjsko škodo – nevarna dejavnost – montaža kondenzatorjev na hladilne skrinje – ročno prestavljanje palet – hude kršitve varstvenih predpisov s strani delodajalca
Ob primerjavi pravnega standarda nevarne dejavnosti z okoliščinami konkretnega primera se pokaže, da »montiranje« kondenzatorjev na hladilne skrinje za tekočim trakom ni takšno delo, ki bi po svoji naravi in opravljanju pomenilo povečano nevarnost nastanka škode na življenju in zdravju ljudi ali drugih dobrinah, niti ne v okoliščini, ko morajo delavci zaradi visokih norm in pritiska nadrejenih hiteti, na voljo pa imajo le en transporter za 40 delavcev.
objava popravka – vsebina popravka – razlogi za zavrnitev objave popravka – poseg v vsebino popravka
Odgovornemu uredniku ni potrebno objaviti popravka, če zahtevani popravek v ničemer ne zanika navedb v obvestilu in se v njem ne navaja oziroma prikazuje drugih ali nasprotnih dejstev in okoliščin, s katerimi bi prizadeti izpodbijal ali z namenom izpodbijanja bistveno dopolnjeval navedbe v objavljenem besedilu.
Popravek je potrebno objaviti brez sprememb in dopolnitev, dopustni so samo pravopisni popravki pod pogojem, da je o njih prizadeti obveščen in se z njimi strinja. Delna objava popravka torej ni mogoča.
Ustavni zakon za izvedbo ustavnih amandmajev IX do LXXXIX k ustavi Socialistične Republike Slovenije člen 11, 11/1, 11/1-9, 12, 12/3. ZZ člen 62, 62/1, 65, 65/1 ZPIZ člen 318, 320. ZLNDL člen 3. SZ člen 114. ZZK-1 člen 146, 146/2.
pravica uporabe – vpis pravice uporabe v zemljiško knjigo - vpis lastninske pravice po uradni dolžnosti. - status zavoda
Predlagatelj je zavod, za katerega velja specialni zakon (ZPIZ). Za predlagatelja bi veljal ZZ v primerih, če bi ZPIZ (ali ZZ) to posebej določal, ali če posamezno področje v ZPIZ za predlagatelja ne bi bilo urejeno in bi bilo potrebno smiselno uporabiti določbe ZZ. S. je opravljala dejavnost v takšni organizacijski obliki tudi po uveljavitvi ZZ, vse do uveljavitve ZPIZ, kar očitno kaže na to, da zakonodajalec ni imel namena, da bi že ZZ posegel v področje delovanja S. oziroma, da bi ta zakon veljal tudi za organizacijsko obliko, ki bo nastala na podlagi z ustavo usklajene zakonske ureditve na področju invalidskega in pokojninskega zavarovanja.
ZIZ člen 271. SPZ člen 234, 247, 247/1, 248. OZ člen 52.
začasna odredba – verjetnost terjatve - osebna služnost stanovanja – razpolagalni pravni posel – vpis v zemljiško knjigo
Ker je toženec v ugovoru zoper izdano začasno odredbo zanikal obstoj kakršnekoli služnosti na njegovi nepremičnini, listine iz katere bi izhajalo, da je bila med pravdnima strankama na sporni nepremičnini dogovorjena služnost stanovanja pa tožeča stranka v tej fazi postopka v spis ni predložila, tožeča stranka v tej fazi postopka s stopnjo verjetnosti svoje terjatve ni dokazala.
vrednost spornega predmeta – popravljena vrednosti spora - stvarna pristojnost – ocenitvena dolžnost sodišča
Vloga predstavlja popravo tožbe, ki jo je tožeča stranka samoiniciativno vložila. Zgolj zato pa ne more biti v slabšem položaju, kot če bi bila k popravi vloge pozvana. Ker sodišče do poprave tožbe te še ni preizkušalo in vročalo v odgovor nasprotni stranki, bi torej ob preizkusu moralo upoštevati popravljeno vrednost spora, to je vrednost posameznega zahtevka vsakega od tožnikov.
skrbništvo za poseben primer – skrbništvo po pravni osebi
Po 2. odstavku 182. člena ZZZDR se skrbništvo (za posebne primere) lahko poveri tudi ustrezni pravni osebi, kar je v obravnavanem primeru sodišče prve stopnje sodišče tudi storilo. Restriktivna pritožbena razlaga citirane zakonske določbe (da je ustrezna lahko le tista pravna oseba, ki se s skrbništvom lahko ukvarja v okviru svoje dejavnosti, za katero je registrirana), je brez dvoma napačna in v nasprotju z ustavno zajamčeno svobodo gospodarske pobude in opravljanja dejavnosti ter pravnih poslov.
gradnja na tujem svetu – prekinitev postopka – tek rokov – prekluzivni materialni rok – dokončanje gradnje – pridobitev gradbenega dovoljenja
Izgradnja objekta na tujem zemljišču ne pomeni vznemirjanja lastninske pravice, temveč njen odvzem. Iz naslova gradnje stavb na tujem zemljišču je po drugi strani v 24. do 26. členu ZTLR predvideno posebno varstvo. Lastnik zemljišča lahko tako zahteva bodisi da mu pripade lastninska pravica na gradbenem objektu bodisi da graditelj gradbeni objekt poruši in mu zemljišče vrne v prvotno stanje bodisi da mu izplača prometno ceno zemljišča.
Neutemeljeno je stališče pritožbe, da v času prekinitve postopka rok za vložitev zahtevka ni tekel. Prekinitev postopka ima za posledico, da prenehajo teči vsi roki, določeni za pravdna dejanja. Navedena določba se tako ne nanaša na tek prekluzivnih materialnih rokov, med katere spada tudi rok iz 5. odstavka 25. člena ZTLR.
Kdaj je gradnja končana, je dejansko vprašanje, ki ni odvisno od legalnosti gradnje, temveč od dejanskega odvzema lastninske pravice.
obrazložitev sodbe – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – sklicevanje na razloge že razveljavljene sodbe – ponovljeni postopek – izdelava nove sodbe – deljena odgovornost – prometna nesreča
Obrazložitev sodbe mora biti takšna, da omogoča strankam in višjemu sodišču le na njeni podlagi ugotovitev, zaradi katerih razlogov in na podlagi katerih dejstev je sodišče sprejelo odločitev, kot jo vsebuje izrek sodbe.
S tem, ko je odločba razveljavljena, ne more postati pravnomočen del njene obrazložitve in četudi se je pritožbeno sodišče z delom obrazložitve v takrat razveljavljeni sodbi strinjalo in to v svojem sklepu tudi obrazložilo, sodbe in njenih razlogov ni več.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – prepoved škodljivega ravnanja
Delavec se je sicer dolžan vzdržati vseh ravnanj, ki glede na naravo dela, ki ga opravlja, materialno ali moralno škodujejo ali bi lahko škodovala poslovnim interesom delodajalca, vendar pa mora delodajalec takšna ravnanja konkretizirati v postopku pred odpovedjo in v odpovedi. Drugih morebitnih razlogov, ki bi lahko privedli do odpovedi in glede katerih se delavec niti ni mogel zagovarjati, sodišče ne ugotavlja, ampak presoja le odpovedni razlog in obrazložitev tega razloga v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi.