Do neupravičene obogatitve bi prišlo le, če bi prometna signalizacija določala obvezno parkiranje v določenih pogojih na spornem parkirišču, ali če bi pristojni državni organi ob določenih okoliščinah odstranjevali vozila na sporno parkirišče, ne pa kot v konkretnem primeru, ko je šlo le za prometni znak za obvestila. Tudi prometni znak za prepoved vožnje ne nalaga udeležencem v prometu nobene obveznosti parkiranja na spornem parkirišču.
razveljavitev klavzule pravnomočnosti in izvršljivosti – vrnitev v prejšnje stanje – vročanje pravnim osebam – publicitetni učinek vpisov v zemljiško knjigo
Pravilo 4. odstavka 140. člena ZPP, ki pravi, da drugim osebam ni dovoljeno vročati pisanj za naslovnika, če je ta oseba v pravdi udeležena kot nasprotnik naslovnika, ni uporabljivo za pravne osebe, nanaša se samo na fizične osebe. Tako osebno kot navadno vročanje pravnim osebam namreč ZPP ureja v 133. členu, ki določa, da se pravnim osebam pisanja vročajo po osebi, ki je pooblaščena za sprejem ali delavcu, ki se nahaja v pisarni, poslovnem prostoru ali na sedežu.
Ker tožena stranka ni uspela s predlogom za razveljavitev klavzule pravnomočnosti in izvršljivosti, je pravdni postopek pravnomočno končan, to pa izključuje možnost vložitve predloga za vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude roka za vložitev odgovora na tožbo.
Če so pomanjkljivosti pooblastila takšne, da ni mogoče preveriti njegove pravne veljavnosti, je predložitev takšnega pomanjkljivega pooblastila izenačena z nepredložitvijo pooblastila (npr. ni mogoče preveriti, ali je pooblastilo odvetniku izdala oseba, ki je v času izdaje pooblastila bila pooblaščena za zastopanje stranke, ki je pravna oseba, saj manjka navedba imena zakonitega zastopnika, ki ga ni mogoče razbrati niti iz podpisa.
skrbništvo za poseben primer – skrbništvo po pravni osebi
Po 2. odstavku 182. člena ZZZDR se skrbništvo (za posebne primere) lahko poveri tudi ustrezni pravni osebi, kar je v obravnavanem primeru sodišče prve stopnje sodišče tudi storilo. Restriktivna pritožbena razlaga citirane zakonske določbe (da je ustrezna lahko le tista pravna oseba, ki se s skrbništvom lahko ukvarja v okviru svoje dejavnosti, za katero je registrirana), je brez dvoma napačna in v nasprotju z ustavno zajamčeno svobodo gospodarske pobude in opravljanja dejavnosti ter pravnih poslov.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC0003067
KZ-1 člen 324, 324/1. ZKP člen 253, 253/1.
predrzna vožnja v cestnem prometu – izvedenec – pregled predmetov
Za storitev kaznivega dejanja predrzne vožnje v cestnem prometu po 324. členu KZ-1 ne zadostuje, da storilec ravna na enega izmed načinov, taksativno naštetih v prvem odstavku 324. člena KZ-1, pač pa se mora takšnemu ravnanju pridružiti še dodatna kršitev predpisov o varnosti cestnega prometa, s katero storilec povzroči konkretno ogrozitveno posledico.
Obtoženčeva pravica do obrambe ni bila kršena s tem, ko z zagovornikom nista bila navzoča pri računalniški simulaciji prometne nesreče, ki jo je opravil izvedenec. Po prvem odstavku 253. člena ZKP izvedeneC pregleda predmete v navzočnosti organa, ki vodi postopek in zapisnikarja, razen če za pregled potrebna dolgotrajna preiskava ali če se preiskava opravi v zavodu oziroma pri državnem organu ali če je to iz moralnih oziroma neprimerno. ZKP pa izvedencu ne nalaga dolžnosti, da o izvedenstvu obvešča stranke ter jih vabi k navzočnosti pri izdelavi izvedenskega mnenja.
vrnitev v prejšnje stanje – zamuda roka za ugovor – bolniška odsotnost delavke – organizacija sprejemanja sodnih pošiljk
Dolžnik, ki je pravna oseba ni zamudil roka za ugovor iz upravičenega razloga, saj bi si moral delo organizirati tako, da bi sprejemanje sodnih pošiljk in tudi odgovarjanje nanje, ne glede na zdravstveno stanje zaposlenih, potekalo normalno in nemoteno, zaradi česar je njegov ugovor zoper sklep o izvršbi prepozen in ga je bilo treba iz tega zavreči.
podružnica – sedež družbe – firma – nepravilna oznaka sedeža družbe – opomin – nepravilno zaračunana obveznost
Dejstvo, da je bil v kreditni pogodbi poleg sicer pravilno navedene firme tožeče stranke, naveden napačen sedež, ne pomeni, da je bila označena druga oziroma
neobstoječa pravna oseba.
Dejstvo, da tožeča stranka v opominih ni povsem pravilno izračunala višine obveznosti tožene stranke (v nasprotju z zakonom je obrestovala tudi zapadle in neplačane obresti), ne vpliva na upravičenost tožeče stranke do plačila stroškov opomina. Dejstvo, da je opomine izdelala podružnica oziroma da v njih ni naveden pravilen sedež pravne osebe, pa tudi ne more imeti za posledico „ničnosti“ opominov, saj sme (tudi) podružnica opravljati vse posle, ki jih sicer lahko opravlja družba.
IZVRŠILNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSM0021098
ZIZ člen 44, 44/3, 62, 62/2. ZMZPP člen 63, 63/1. ZPP člen 431, 431/1, 433, 433/2. Uredba sveta (ES) št. 44/2001 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 5, 5/1, 5/1-a.
izvršba na podlagi verodostojne listine - dolžnik s sedežem v drugi državi članici EU - izvršba na sredstva pri organizaciji za plačilni promet v drugi državi članici EU - dovolitev izvršbe, ki jo je treba opraviti v drugi državi članici EU - pristojnost slovenskega sodišča - uporaba Bruseljske uredbe I
Upnik je predlagal izvršbo na podlagi verodostojne listine za izterjavo njegove denarne terjatve na dolžnikova denarna sredstva pri organizaciji za plačilni promet, pri čemer je iz v predlogu navedenih podatkov razvidno, da predlaga rubež in prenos teh sredstev iz računa, ki ga ima dolžnik odprtega pri eni izmed bank v navedeni državi članici EU. V skladu z določilom prvega odstavka 63. člena Zakona o mednarodnem zasebnem pravu in postopku – ZMZPP nobeno od sodišč v Republiki Sloveniji ni pristojno za dovolitev in opravo izvršbe v obravnavani zadevi, saj se ta glede na predlagano sredstvo izvršbe nikoli ne bi opravljala na območju Republike Slovenije. Kadar upnik vloži predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine zaradi neizpolnitve svojih denarnih terjatev s strani dolžnika na pristojno izvršilno sodišče, se na podlagi takšnega predloga zoper dolžnika uvede izvršilni postopek, in ne postopek za izdajo izvršilnega naslova.
vložitev pritožbe – več zakonitih zastopnikov – skupno zastopanje
Kadar lahko zakoniti zastopniki le skupaj veljavno zastopajo družbo, velja to tako na materialnopravnem področju kot tudi za opravljanje procesnih dejanj. Če v takšnem primeru procesno dejanje opravi le eden od zakonitih zastopnikov (na primer v imenu pravne osebe vloži pritožbo), se šteje, da takšnega dejanja ni opravil pravi zakoniti zastopnik oziroma upravičena oseba.
ZPP člen 18, 183. ZMZPP člen 48, 52, 52/1, 52/3, 53, 57.
pristojnost slovenskega sodišča - spor z mednarodnim elementom - dogovor o pristojnosti - zavrženje tožbe
Če vloži tožnik tožbo pred slovenskim sodiščem, ki bi bilo pristojno, če ne bi bilo sporazuma o pristojnosti tujega sodišča, sodišče na dogovorjeno pristojnost ne pazi po uradni dolžnosti, temveč le na ugovor tožene stranke. Iz tega razloga se tožba ob predhodnem preizkusu ne zavrže, ampak se najprej pošlje toženi stranki v odgovor.
Iz noveliranega določila ZS nedvoumno izhaja, da je ne glede na to, kdaj v času sodnih počitnic med 15.7.2010 in 15.8.2010 je stranka prejela sodbo, začel rok za pritožbo teči od prvega naslednjega dne po izteku sodnih počitnic. Slednje so se iztekle z dnem 15.8.2010, torej je rok za pritožbo začel teči 16.8.2010.
ZPP člen 168, 168/1. ZST člen 14, 14/1. ZST-1 člen 39.
oprostitev plačila sodnih taks – pravočasnost predloga za oprostitev plačila sodnih taks – uporaba ZST
Sklep o oprostitvi sodnih taks učinkuje šele od dne, ko je pri sodišču vložen predlog za oprostitev in velja za takse za vse vloge in dejanja, za katere je nastala taksna obveznost tega dne ali pozneje.
Po prehodni določbi 39. člena ZST-1 se takse v postopkih, ki so začeli teči pred uveljavitvijo tega zakona, do pravnomočnega zaključka postopka plačujejo po dosedanjih predpisih in po dosedanji tarifi. Ker je bila tožba v tej zadevi vložena že pred uveljavitvijo ZST-1, torej v času veljavnosti ZST, se sporna taksna obveznost za pritožbo, čeprav je nastala v času veljave ZST-1, presoja po prejšnjem zakonu.
pravica do popravka – objava popravka – vsebina popravka – razlogi za zavrnitev objave popravka – poseg v vsebino popravka
Pravica do popravka je vezana na prizadetost pravice oziroma interesa tistega, ki popravek zahteva. Tožnik lahko uveljavlja objavo popravka le zase, ne pa za drugega ali celo za neidentificirano osebo.
Po 1. odstavku 27. člena ZMed se mora popravek objaviti brez sprememb in dopolnitev. Navedena zahteva ne velja samo za odgovornega urednika, ampak tudi za sodišče pri odločanju o tožbenem zahtevku. Sodišče zato ne sme posegati v vsebino popravka z delno zavrnitvijo tožbenega zahtevka.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – ekonomski razlog – organizacijski razlog – povračilo stroškov v zvezi z delom
Na podlagi ugotovitve, da je pri toženi stranki prišlo do reorganizacije zaradi ekonomskih razlogov, v okviru katere je bilo delovno mesto, na katerem je delala tožnica, ukinjeno, je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga zakonita.
Ker so tožnici potni stroški nastali pri opravljanju dela pri toženi stranki, je upravičena do povračila potnih stroškov ne glede na dejstvo, da tožnica za vse poti ne razpolaga s potnimi nalogi.
zamudna sodba – vročanje tožbe – izostanek odgovora na tožbo
Na sedežu tožene stranke ni bilo hišnega predalčnika in se je obvestilo o prispeli pošiljki pustilo na vratih naslovnika. Tako je bila vročitev tožbe v odgovor pravilno opravljena. Razlogi, zakaj hišnega predalčnika ni bilo, za presojo vročanja in zakonitosti izpodbijane zamudne sodbe, niso bistveni.
invalid III. kategorije - invalid I. kategorije - preostala delovna zmožnost - dokazovanje - invalidska komisija
Ker pri tožnici, ki je bila razvrščena v III. kategorijo invalidnosti s pravico do premestitve na drugo, manj zahtevno delovno mesto, do izdaje dokončne odločbe toženca še ni prišlo do popolne izgube delovne zmožnosti, njen tožbeni zahtevek za odpravo odločb toženca in za razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti ni utemeljen.
Le za leto 2008 je uprava tožene stranke sprejela sklep, s katerim je zaposlenim izplačala božičnico kot prejemek, ki predstavlja obdaritev delavca, ki je v delovnem razmerju na dan praznika. V preteklih letih tak sklep ni bil sprejet, zaradi česar tožbeni zahtevek za plačilo božičnice v času nezakonitega prenehanja delovnega razmerja v teh letih ni utemeljen.
dodatek za nego otroka – posebna nega in varstvo – alergije
Pri otroku je zaenkrat podana alergija le na dve osnovni hranili, brez navzkrižnih učinkov z ostalimi osnovnimi hranili, kar pomeni, da ne gre za alergijo na večje število osnovnih hranil, ugotovljene stopnje preobčutljivosti pa tudi niso visoke. Iz teh razlogov pri otroku ne gre za hudo bolezen v smislu Pravilnika o kriterijih za uveljavljanje pravic za otroke, ki potrebujejo posebno varstvo in nego, zato tožeča stranka ni upravičena do dodatka za nego otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo.
ZDR člen 31, 31/1, 32, 35, 110, 111, 111/1, 111/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi je utemeljena, saj je tožnica s tem, ko je shranjevala sestavne dele očal, kršila navodila delodajalca, skladno s katerimi je prepovedano odnašati očala in njihove sestavne dele iz proizvodnje v garderobe.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – večje število delavcev – program razreševanja presežnih delavcev – obveščanje zavoda
Četudi tožena stranka o spremembah programa razreševanja presežnih delavcev (oziroma seznama presežnih delavcev) ne bi obvestila Zavoda RS za zaposlovanje, ta okoliščina ne predstavlja kršitve, ki bi povzročila nezakonitosti rednih odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov delavcem, ki so bili uvrščeni na seznam po spremembi programa, s katerim se je skupno število presežnih delavcev znižalo, čeprav se je na seznam poleg prvotnih proizvodnih delavcev uvrstilo še manjše število režijskih delavcev.