Po določbi 244. člena OZ se odškodnina sorazmerno zmanjša, če za nastalo škodo ali za njeno velikost ali za otežitev dolžnikovega položaja odgovarja tudi upnik. V tem primeru gre za povrnitev škode zaradi kršitve pogodbe, zato soodgovornosti strank ni mogoče deliti na enak način, kot se to opravi pri nepogodbeni odškodninski odgovornosti. Morebitna soodgovornost upnika se upošteva šele po tem, ko je višina odškodnine znana.
Tožena stranka je tekom pravde navajala, da je za kršitev pogodbe odgovorna le tožeča stranka, tak ugovor pa zajema tudi ugovor o deljeni odgovornosti.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Tožnik je z ravnanji, očitanimi v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi obšel notranje predpise, ki določajo poti preverjanja ustreznosti naložbe, zaradi tega ravnanja so uprava tožene stranke in sodelavci tožnika utemeljeno izgubili zaupanje vanj, tako da glede na okoliščine in interese pogodbenih strank delovnega razmerja ni bilo mogoče nadaljevati do izteka odpovednega roka.
V trenutku, ko je sodišče prve stopnje odredilo vročitev tožbe v odgovor toženi stranki, še ni bil začet stečajni postopek, ki se je začel po tem, ko je bila tožba vročena. Iz tega razloga je bila vročitev nepravilna, zakonita bi bila le vročitev stečajni upraviteljici. Ker tožba ni bila pravilno vročena v odgovor, niso bili izpolnjeni pogoji za izdajo zamudne sodbe.
pravdni postopek po predhodnem postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine - nastanek taksne obveznosti - predlog za taksno oprostitev - pravočasnost
Zakon o sodnih taksah v 5. čl. opredeljuje nastanek takse obveznosti in v 2. točki določa, da nastane taksna obveznost za pravdni postopek, če je pred njim tekel postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine, takrat, ko prispe spis k pristojnemu sodišču, pred katerim bo tekel pravdni postopek. V konkretnem primeru je spis prispel k pravdnemu sodišču najkasneje 5.2.2010, torej bi bil predlog tožeče stranke za taksno oprostitev pravočasen, če bi bil podan pred navedenim datumom.
ZFPPIPP člen 301, 301/1, 301/2, 301/8. ZPP člen 154, 156.
stroški - uspeh v pravdi - uvedba stečajnega postopka nad tožencem tekom pravde - prijava terjatve, o kateri teče pravda
S tem ko je tožeča stranka v stečajnem postopku pravočasno prijavila terjatev, ki ji je bila s strani stečajnega upravitelja tožene stranke tudi v celoti priznana, je tožeča stranka tekom pravdnega postopka izgubila pravni interes za vodenje pravde o tej terjatvi.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – transformacija
Dejstvo, da se je potreba po delu pri toženi stranki spreminjala iz meseca v mesec, ne predstavlja zakonitega razloga za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas.
OBLIGACIJSKO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL0067510
ZZZDR člen 51, 51/2. SPZ člen 48, 48/2.
skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev - vložek posebnega premoženja v skupno premoženje - določitev deležev na skupnem premoženju - vlaganja v tujo stvar – z delom pridobljeno premoženje – aktivnosti pri gradnji
Premoženje, ki ga izvenzakonska partnerja z delom pridobita v času trajanja njune zveze, je njuno skupno premoženje. Ob izpolnjenih zakonskih pogojih skupno premoženje nastane na originaren način na podlagi samega zakona. Stvarnopravna zakonodaja v primeru dogovora dopušča pridobitev stvarne pravice z vlaganjem v tujo stvar. Ker sta tožnica in toženec v času gradnje hiše na toženčevem zemljišču živela v izvenzakonski skupnosti, posebna pogodba o skupni gradnji ni bila potrebna.
Zakonska dikcija - z delom pridobljeno premoženje – ne definira samo premoženja, pridobljenega s fizičnim delom in z denarnimi sredstvi, zasluženimi v trajanju zakonske (izvenzakonske) skupnosti. S to zakonsko dikcijo je mišljen tudi skupek opravil in aktivnosti, ki pripeljejo do pridobitve ali ohranitve skupnega premoženja (pribavljanje gradbene dokumentacije, iskanje in izbira izvajalcev...) in tudi delo v gospodinjstvu, ki sicer nima neposrednega finančnega učinka, je pa bistvena sestavina skupnega življenja in zato ravno tako vpliva na ohranitev ali povečanje skupnega premoženja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE - USTAVNO PRAVO
VSL0067506
URS člen 2 ZST–1 člen 5, 13, 34. ZPP člen 12, 105a, 168.
predlog za oprostitev plačila sodnih taks – rok za vložitev predloga za oprostitev sodnih taks– laična stranka – načelo socialne države – pomoč prava neuki stranki – odstop od sodne prakse
Laična stranka lahko predlog za oprostitev plačila sodne takse za tožbo vloži tudi še v ugovornem roku zoper plačilni (taksni) nalog. S takšnim stališčem pritožbeno sodišče zavestno odstopa od doslejšnje enotne sodne prakse.
PRAVO DRUŽB - STATUSNO PRAVO - KORPORACIJSKO PRAVO
VSL0064261
ZPre-1 člen 68, 68/2. ZGD-1 člen 384, 385, 388, 614, 614/1.
izključitev manjšinskih delničarjev po ZGD-1 – primerna denarna odpravnina – izključitev manjšinskih delničarjev po ZPre-1 – nadomestilo, določeno v prevzemni ponudbi – sodni preizkus denarne odpravnine – poprevzemno obdobje – odmera stroškov
Določbo 68. člena Zakona o prevzemih je potrebno razumeti v sklopu sistemske ureditve pravice do iztisnitve manjšinskih delničarjev in sicer tako, da je takšna možnost zagotovljena tudi v družbah, kjer je bil uspešno izveden prevzemni postopek. Načeloma torej veljajo v primerih iztisnitve manjšinskih delničarjev tudi pri tovrstnih družbah vsa pravila določena v ZGD-1. V smislu 1. odstavka 68. člena ZPre-1 ima torej prevzemnik, ki je na podlagi uspešne prevzemne ponudbe pridobil najmanj 90 % delež vseh delnic te družbe z glasovalno pravico pravico uveljavljati izključitev manjšinskih delničarjev pod pogoji, določenimi v ZGD-1. Posebna ureditev velja po ZPre-1 le v tako imenovanem poprevzemnem obdobju, kot je opredeljeno v 2. odstavku 68. člena ZPre-1.
prisilna poravnava – učinek potrjene prisilne poravnave – učinek za terjatve ločitvenih upnikov - vračunavanje obresti in stroškov
Ker potrjena prisilna poravnava nima pravnega učinka za terjatve ločitvenih upnikov, ki so krite z ločitveno pravico, je sodišče tožeči stranki pravilno priznalo zakonske zamudne obresti od celotne terjatve od začetka postopka prisilne poravnave do poplačila iz posebnega premoženja dolžnika, na katerem je imela ločitveno pravico.
Položaj ločitvenega upnika, ki ni v celoti poplačan, je od tedaj dalje enak položaju drugih dolžnikovih (navadnih) upnikov, to pomeni, da ima tak upnik pod pogoji prisilne poravnave pravico le do plačila terjatve, ki je nastala do začetka postopka prisilne poravnave.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC0003064
KZ člen 145, 145/1. ZKP člen 364, 364/7.
grdo ravnanje – opis kaznivega dejanja – zavrnitev dokaznega predloga
Abstraktni očitek, da je bila z obdolženčevim ravnanjem ogrožena varnost oškodovanke, za opis kaznivega dejanja ni pomemben, saj krivdorek vsebuje konkretni opis dejanja, ko se obdolžencu očita, da je oškodovanko z odprto dlanjo udaril v nos, kar že v posledici stvari pomeni ogrozitev oškodovanke.
Iz določbe sedmega odstavka 364. člena ZKP izhaja, da sodišče navede določno in popolnoma, katera dejstva šteje za dokazana ali nedokazana in iz katerih razlogov, kar je sodišče v obrazložitvi sodbe tudi storilo in povzemanje dokaznega sklepa v tej zvezi ni potrebno, kot tudi ne naštevanje katere dokaze je izvedlo na glavni obravnavi.
Tožbeni zahtevek za plačilo pogodbene kazni zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja ni utemeljen, ker je tožena stranka po vložitvi tožbe za ugotovitev nezakonitosti odpovedi pripoznala tožbeni zahtevek, tako da tožniku delovno razmerje ni prenehalo.
Četudi se pogodbe o zaposlitvi tožnika sklicuje na SKPgd (ki je še veljala v trenutku sklenitve pogodbe o zaposlitvi), SKPgd pri presoji tožbenega zahtevka ni mogoče uporabiti, ker v trenutku, ko naj bi prišlo do prenehanja delovnega razmerja, ni več veljala.
Upoštevaje izjavo tožnika, da se odpoveduje znesku dogovorjene osnovne plače, kolikor ta presega plačo župana, in dejstvo, da je delo opravljal kot poslovodna oseba na podlagi individualne pogodbe o zaposlitvi, njegov tožbeni zahtevek za plačilo razlike v plači nad skladno z izjavo izplačano plačo župana ni utemeljen.
ZPP člen 318, 328. ZOdvT člen 12, 36. ZDR člen 184. OZ člen 179.
zamudna sodba – sklep o popravi sodbe – stroški postopka – nesreča pri delu – odškodnina – nepremoženjska škoda
Pri odločanju o stroških postopka je sodišče prve stopnje spregledalo, da je bila tožniku odobrena brezplačna pravna pomoč. Iz tega razloga je zmotno odločilo, da je dolžna tožena stranka stroške postopka povrniti tožniku in ne nakazati na račun sodišča, te svoje napake pa ni moglo popraviti s sklepom o popravi sodbe.
ZDSS-1 člen 17, 17/2. ZPP člen 98, 98/1, 343, 343/2, 352.
pritožba – pooblastilo za zastopanje
Ker odvetnica tožeče stranke k pritožbi ni predložila pooblastila za zastopanje, pooblastilo v spisu pa se je nanašalo le na zastopanje na naroku za glavno obravnavo, je pritožba nedovoljena in se zavrže.
Ker je tožnik sam podal odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka sprejela, tako da mu je na podlagi te odpovedi delovno razmerje prenehalo, njegov tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti prenehanja delovnega razmerja, reintegracijo in reparacijo ni utemeljen.
obnova postopka – predlog za obnovo postopka – kriva izpovedba – pravnomočna obsodba – nova dejstva in dokazi
Za uspešno uveljavljanje obnovitvenega razloga iz 5. točke 394. člena ZPP se zahteva, da predlagatelj kaznivo dejanje dokaže s pravnomočno sodbo kazenskega sodišča. Izjeme so podane le, kadar se kazenski postopek ne more izvesti, ker je obdolženec umrl, ker je neprišteven, ker je dejanje zastarano ali ker obdolženca varuje imuniteta. Ker tožnik takšnih ovir, ki bi preprečevale kazenski postopek zoper pričo, za katero navaja, da je krivo pričala, ni zatrjeval, njegov predlog za obnovo postopka ni utemeljen.
Nova dejstva in novi dokazi se kot obnovitveni razlog lahko upoštevajo le, če so obstajali že v času prvega sojenja in ne če izvirajo iz časa po pravnomočnosti sodbe, s katero je bil postopek, katerega obnova se predlaga, zaključen.
spor majhne vrednosti – obnova postopka – obnovitveni razlogi – zavrženje predloga za obnovo postopka
Ker je tožena stranka obnovo postopka v sporu majhne vrednosti predlagala zaradi novih dejstev oziroma novih dokazov, je prvostopno sodišče ravnalo pravilno, ko je nedovoljen predlog za obnovo postopka zavrglo.