Spor, v katerem delavec uveljavlja odškodnino zaradi razrešitve brez utemeljenega razloga, ni spor o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja, v katerem bi delodajalec sam kril svoje stroške postopka ne glede na izid spora.
plača – stroški za prehrano med delom – regres za letni dopust – podjetnik posameznik – prenehanje dejavnosti
Tožena stranka po tem, ko je prenehala opravljati dejavnost kot samostojni podjetnik, kot fizična oseba odgovarja za obveznosti iz naslova plače, stroškov za prehrano med delom in regresa za letni dopust, ki jih tožnici ni poravnala.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/2, 116. ZPIZ-1 člen 102, 102/1, 103. ZZRZI člen 40.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – posebno varstvo pred odpovedjo – invalid – mnenje komisije za ugotavljanje podlage za odpoved
Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga tožnici, ki je kot invalid uživala posebno varstvo, ni zakonita, ker v času podaje odpovedi tožena stranka ni razpolagala z mnenjem komisije za ugotavljanje podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi.
OZ člen 183, 243, 243/1, 243/2. ZPP člen 158, 188, 188/3, 243, 286b.
denarna odškodnina pravni osebi – okrnitev ugleda in dobrega imena – nepremoženjska škoda – neposlovna odškodninska odgovornost – relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – odmera stroškov – uspeh v pravdi – pravočasno grajanje procesnih napak – spregledan dokazni predlog
Za okrnitev ugleda in dobrega imena pravne osebe velja splošno pravilo o neposlovni odškodninski odgovornosti; najpogostejši načini okrnitve ugleda in dobrega imena pa so objave neresničnih podatkov o pravni osebi. Pravično denarno odškodnino zaradi okrnitve ugleda in dobrega imena po 183. členu OZ je treba razlikovati od denarne odškodnine za premoženjsko škodo, ki nastane gospodarskemu subjektu zaradi kršitve pogodbe.
ZPP člen 318, 328. ZOdvT člen 12, 36. ZDR člen 184. OZ člen 179.
zamudna sodba – sklep o popravi sodbe – stroški postopka – nesreča pri delu – odškodnina – nepremoženjska škoda
Pri odločanju o stroških postopka je sodišče prve stopnje spregledalo, da je bila tožniku odobrena brezplačna pravna pomoč. Iz tega razloga je zmotno odločilo, da je dolžna tožena stranka stroške postopka povrniti tožniku in ne nakazati na račun sodišča, te svoje napake pa ni moglo popraviti s sklepom o popravi sodbe.
ZDR člen 127, 204, 204/4. SKPgd tarifna priloga točka 2. Kolektivna pogodba celulozne, papirne in papirno predelovalne dejavnosti tarifna priloga točka 1.
Terjatev iz naslova premalo izplačane plače (ker plača ni bila usklajevana skladno z določbami kolektivne pogodbe) je denarna terjatev, ki jo delavec uveljavlja neposredno pred pristojnim sodiščem.
Pojma podpis pravni red izrecno ne definira. Iz vsebinske zasnove pravnega reda pa izhaja, da je podpis potrditev pisne izjave volje. Parafe na dnu vsake listinske strani ob hkratnem praznem prostoru, kjer je na koncu pogodbe označeno mesto prodajalca, zato ne ustrezajo pojmu podpisa.
ZAVAROVALNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0061415
OZ člen 131, 921.
zavarovanje AO plus – prostovoljno zavarovanje – zavarovalnina –odgovornost zavarovanca za škodni dogodek – sokrivi voznik – valorizacija zavarovalne vsote pri prostovoljnem zavarovanju
Na podlagi AO plus zavarovanja, ki je prostovoljno zavarovanje, dobi zavarovanec zavarovalnino (v višini odškodnine za takšno škodo po OZ), če je za prometno nesrečo kriv sam. Če je v nesreči podana sokrivda, poškodovani voznik dobi odškodnino od sokrivega voznika (oziroma od njegove odgovornostne zavarovalnice) v odstotku njegove krivde. Za tisti odstotek škode, za katerega odgovarja sam, lahko terja zavarovalnino iz zavarovanja AO plus.
Pri prostovoljnem zavarovanju se zavarovalna vsota, za katero je zavarovanje dogovorjeno, valorizira le, če je tako dogovorjeno.
Upoštevaje izjavo tožnika, da se odpoveduje znesku dogovorjene osnovne plače, kolikor ta presega plačo župana, in dejstvo, da je delo opravljal kot poslovodna oseba na podlagi individualne pogodbe o zaposlitvi, njegov tožbeni zahtevek za plačilo razlike v plači nad skladno z izjavo izplačano plačo župana ni utemeljen.
ZDR člen 21, 52, 52/1, 52/1-4, 54. ZZDT člen 4, 4/5, 11.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – transformacija – tujec – delovno dovoljenje – osebno delovno dovoljenje
Dejstvo, da je tožnik v času trajanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ki je bila zakonito sklenjena na podlagi delovnega dovoljenja za določen čas, pridobil osebno delovno dovoljenje za nedoločen čas, ne vpliva na zakonitost pogodbe o zaposlitvi za določen čas niti na nastanek obveznosti tožene stranke, da s tožnikom sklene novo pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.
Tožbeni zahtevek za plačilo pogodbene kazni zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja ni utemeljen, ker je tožena stranka po vložitvi tožbe za ugotovitev nezakonitosti odpovedi pripoznala tožbeni zahtevek, tako da tožniku delovno razmerje ni prenehalo.
Četudi se pogodbe o zaposlitvi tožnika sklicuje na SKPgd (ki je še veljala v trenutku sklenitve pogodbe o zaposlitvi), SKPgd pri presoji tožbenega zahtevka ni mogoče uporabiti, ker v trenutku, ko naj bi prišlo do prenehanja delovnega razmerja, ni več veljala.
Tožnik bi moral tožbo vložiti v roku 30 dni od dneva, ko mu je bila vročena odpoved pogodbe o zaposlitvi, pri čemer je nebistveno, ali je podpisal, da je odpoved prejel.
kazniva dejanja zoper zakonsko zvezo, družino in otroke – otrok – mladoletna oseba – mladoletni krvni sorodnik
KZ-1 v 21. poglavju nedosledno uporablja izraze, s katerimi označuje otroka in sicer v naslovu poglavja (Kazniva dejanja zoper zakonsko zvezo, družino in otroke), uporablja besedo otrok, enako v 189. čl. in 192. čl., medtem ko v 190. čl. uporablja izraz mladoletna oseba, v 195. pa mladoletni krvni sorodnik. Po Konvenciji o otrokovih pravicah OZN, ki je bila ratificirana in objavljena je „otrok vsako človeško bitje mlajše od 18 let razen če zakon, ki se uporablja za otroka določa, da se polnoletnost doseže že prej“. 8. čl. Ustave RS določa, da morajo biti zakoni in drugi predpisi v skladu s splošno veljavnimi načeli mednarodnega prava in z mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo Slovenijo, ratificirane in objavljene mednarodne pogodbe pa se uporabljajo neposredno. Glede na navedeno ni dvoma, da se šteje za otroka vsaka oseba mlajša od 18 let, naša zakonodaja pa za te osebe poleg izraza otrok uporablja še druge izraze, kot so npr. mladoletna oseba, oseba mlajša od 15 let, mladoletni oškodovanec in mladoletnik, kar je izrecno razvidno iz citiranega naslova 21. poglavja, ki v naslovu uporablja izraz otrok, v posameznih členih pa različne izraze, kot je navedeno zgoraj. KZ v 71. čl. (izključitev kazenskih sankcij proti otrokom) določa, da „proti mladoletni osebi, ki ob storitvi kaznivega dejanja še ni bila stara 14 let (otrok), se ne smejo uporabiti kazenske sankcije“, kar je samo realizacija 40. čl. Konvencije o otrokovih pravicah, ki izrecno določa, da mora država pogodbenica v zakonih, posebej namenjenih otrokom, ki so osumljeni, obtoženi ali spoznani za krive kršenja kazenskega prava „določiti najnižjo starost, do katere se domneva, da otroci niso sposobni kršiti kazenskega prava“, omejitev starosti v 71. čl. KZ je torej namenjena zgolj mladoletnim storilcem, ne pa tudi oškodovancem.
Po določbi 244. člena OZ se odškodnina sorazmerno zmanjša, če za nastalo škodo ali za njeno velikost ali za otežitev dolžnikovega položaja odgovarja tudi upnik. V tem primeru gre za povrnitev škode zaradi kršitve pogodbe, zato soodgovornosti strank ni mogoče deliti na enak način, kot se to opravi pri nepogodbeni odškodninski odgovornosti. Morebitna soodgovornost upnika se upošteva šele po tem, ko je višina odškodnine znana.
Tožena stranka je tekom pravde navajala, da je za kršitev pogodbe odgovorna le tožeča stranka, tak ugovor pa zajema tudi ugovor o deljeni odgovornosti.
obnova postopka – predlog za obnovo postopka – kriva izpovedba – pravnomočna obsodba – nova dejstva in dokazi
Za uspešno uveljavljanje obnovitvenega razloga iz 5. točke 394. člena ZPP se zahteva, da predlagatelj kaznivo dejanje dokaže s pravnomočno sodbo kazenskega sodišča. Izjeme so podane le, kadar se kazenski postopek ne more izvesti, ker je obdolženec umrl, ker je neprišteven, ker je dejanje zastarano ali ker obdolženca varuje imuniteta. Ker tožnik takšnih ovir, ki bi preprečevale kazenski postopek zoper pričo, za katero navaja, da je krivo pričala, ni zatrjeval, njegov predlog za obnovo postopka ni utemeljen.
Nova dejstva in novi dokazi se kot obnovitveni razlog lahko upoštevajo le, če so obstajali že v času prvega sojenja in ne če izvirajo iz časa po pravnomočnosti sodbe, s katero je bil postopek, katerega obnova se predlaga, zaključen.
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL0067523
ZD člen 31. ZPP člen 2, 192.
izločitveni zahtevek potomca – izločanje iz zapustnikovega premoženja – vrednotna metoda – eventualna kumulacija – eventualno sosoporništvo
Izhodišče izločitvenega zahtevka je v načelu takšno, da oseba iz 32. člena ZD uveljavlja alikvotni delež na zapustnikovem premoženju. To pomeni na celotnem premoženju, ki ga tvorijo tako stvarnopravne kot druge pravice. Vendar pa sodna praksa izjemoma dopušča, da oseba iz 32. člena ZD uveljavlja zahtevek tudi na zgolj posameznem delu premoženja.
Skupnost zapustnika in potomca je dvogeneracijska skupnost, ki jo sestavlja preplet odnosov, v katerem koristi ene in druge strani ni mogoče matematično natančno razločiti. Bistvo je, da se ugotovi, kateri in kakšni so bili bistveni (večji) prispevki osebe iz 31. člena ZD k povečanju ali ohranitvi zapustnikovega premoženja in (enako) katere so bistvene koristi, ki jih je taka oseba zaradi življenja v skupnosti imela. Nadaljnji korak je opisal (ne matematično) ugotovitev narave skupnosti. Sklepni korak pa je, da sodišče vse tako ugotovljene okoliščine ovrednoti ter določi tako relativiziran ali kvotni delež na zapustnikovem premoženju.
nagrada za postopek – nagrada za postopek za pregled, pripravo, izdelavo in pošiljanje pisnih gradiv
V tretjem delu Tarife, ki je sestavni del ZOdvT, je za nagrado za postopek določen količnik 1,3; pri čemer je pod opombo št. 3 med drugim določena nagrada za postopek za pregled, pripravo, izdelavo in pošiljanje pisnih gradiv. S pisnimi gradivi so mišljene vse vloge, ki jih odvetnik v okviru prvostopenjskega postopka naslovi na sodišče.
spor majhne vrednosti – obnova postopka – obnovitveni razlogi – zavrženje predloga za obnovo postopka
Ker je tožena stranka obnovo postopka v sporu majhne vrednosti predlagala zaradi novih dejstev oziroma novih dokazov, je prvostopno sodišče ravnalo pravilno, ko je nedovoljen predlog za obnovo postopka zavrglo.