Za presojo, ali je bil sklenjen pisni dogovor, ni odločilno, ali je ta napisan na enem listu, ki bi ga podpisali obe pogodbeni stranki. Zadostuje že izmenjava dopisov, iz katerih izhaja pogodbena volja strank. Zato je pogoju pisnosti dogovora o oceni storitev tožeče stranke iz 2. odstavka 17. člena ZOdv v celoti zadoščeno že z obravnavano korespondenco med pravdnima strankama.
Odvzem krvi zaradi strokovnega pregleda na UBKC Ljubljana ni bil opravljen in ni bila izdelana analiza. Ostalo je nepojasnjeno, zakaj ta analiza ni bila izdelana, vendar ni mogoče očitati tožencu, da bi on moral v svojem zdravstvenem stanju hudega pretresa možganov za to poskrbeti.
OBLIGACIJSKO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0062456
ZZZDR člen 78, 123. ZPP člen 409.
razveza zakonske zveze - preživljanje mladoletnega otroka - določitev višine preživnine – notarski zapis iz razmerij staršev do otrok
Predhodni sporazum med pravdnima strankama glede vprašanj iz razmerij staršev do otrok (vprašanj varstva in vzgoje, stikov in preživnine) v obliki notarskega zapisa ni izvršilni naslov in sodišče nanj ni vezano.
Preiskovalno načelo v sporih iz razmerij staršev do otrok je uveljavljeno zaradi zavarovanja interesov in pravic otrok ter drugih oseb, ki niso sposobne skrbeti zase, za svoje pravice in interese , omejeno je torej na tiste primere, ko obstajajo indici ali ko ugotovljena dejstva kažejo, da bi utegnile biti ogrožene otrokove koristi, če bi sodišče upoštevalo zgolj procesno gradivo, ki sta ga ponudili samo stranki.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
VSL0062467
ZPP člen 216, 339, 339/2, 339/2-14.
skupno premoženje – posebno premoženje - obseg skupnega premoženja - deleži na skupnem premoženju – pomanjkanje razlogov – odločanje po prostem preudarku
Celovitost presoje vseh razmer in različnih oblik prispevkov zakoncev narekuje enotno obravnavanje celotnega skupnega premoženja in določitev enotnih deležev na vseh predmetih skupnega premoženja. Tudi vložki posebnega premoženja v skupno premoženje vplivajo na velikost deležev vlagateljev na skupnem premoženju, ne morejo pa vplivati na višji delež na posameznem predmetu iz skupnega premoženja.
Prosti preudarek je v skladu z 216. členom ZPP v pravdnem postopku sicer mogoče uporabiti, a ne tedaj, ko bi bilo neko dejstvo brez večjih nevšečnosti mogoče ugotoviti, stranka pa zanj ni ponudila dokaza.
Po določbi 1. odst. 30. člena ZPP so za sojenje v premoženjskopravnih zahtevkih, če vrednost spornega predmeta ne presega 20.000,00 EUR pristojna Okrajna sodišča. V predmetni zadevi pa gre prav za takšen spor.
vknjižba lastninske pravice – ugovor – prizadetost pravnega interesa - priglasitev udeležbe v postopku
Sodišče v zemljiškoknjižnem postopku obravnava tudi ugovor osebe iz 4. točke 132. člena ZZK-1, ki do izdaje sklepa o vpisu sicer ni priglasila udeležbe, in ji sklep o dovolitvi vpisa ni bil vročen, vendar je ugovor vložila v odprtem roku za udeleženca, ki mu je bil sklep najkasneje vročen. V tem roku vloženega ugovora takšne osebe ne more zavreči samo iz razloga, ker do izdaje sklepa o vpisu ni priglasila udeležbe.
URS člen 22, 23. ZPP člen 7, 212, 214, 285, 286b, 339, 339/2, 339/2-8.
spor majhne vrednosti – materialno procesno vodstvo – trditveno in dokazno breme – substanciranje dokaznega predloga – dopolnitev tožbe – sodba presenečenja – pravočasno grajanje procesnih napak – zavrnitev dokaznega predloga – delitev stroškov med etažnimi lastniki – upravnik
Sodišče prve stopnje je tožečo stranko s sklepom pravilno pozvalo na dopolnitev tožbe. Tožeča stranka je bila dolžna navesti odločilna dejstva, na katera opira svoj zahtevek glede glavne terjatve, torej kaj predstavlja vtoževani znesek, da opredeli postavke po vrsti in višini in odločilna dejstva glede stranskih terjatev. Po prvem pozivu sodišča na dopolnitev tožbe, dodaten poziv na naroku ni bil potreben.
Trditvena podlaga je okvir spora, brez katerega nasprotna stranka nima možnosti kvalitetne obrambe, sodišče pa nima podlage za izpeljavo dokaznega postopka. Če stranka ne ponudi ustrezne trditvene podlage, je kakršnokoli izvajanje dokazov odveč, naj gre za listinske dokaze ali za zaslišanje prič.
Zgolj opisno naštevanje stroškov (ogrevanje, ...), ki naj bi jih toženka dolgovala, ne predstavlja pojasnila delitve stroškov med etažnimi lastniki.
ZKP člen 59, 59/3, 73, 128, 128/3, 144, 295, 296. ZTP člen 3, 5, 6, 10, 13.
pregled in prepisovanje kazenskih spisov – tajnost podatkov
V kolikor je kazenski spis označen s stopnjo tajnosti, to ni razlog, da se ob izkazanem upravičenem interesu ne bi smelo dovoliti vpogleda v spis. Potrebno je oceniti, na podlagi vsebine tajnosti podatkov, ali bi pregled in prepis spisa ogrožal varnost države oz. njeno obrambo in to v povezavi z upravičencem, da vpogleda v spis. V primeru izključitve javnosti z glavne obravnave pa je potrebno ocenjevati, zakaj je javnost izključena.
V pravdi se je izkazalo, da tožnica na račun obresti in izvršilnih stroškov od skupaj 145,00 EUR utemeljeno terja le 83,08 EUR, kar pomeni, da je bil tožničin uspeh v pravdnem postopku, ki je sledil izvršbi, 57,3 %, torej celo višji od tistega, ki ga je sodišče upoštevalo v izpodbijani sodbi. To pomeni, da toženec do povračila višjih od že prisojenih nadaljnjih pravdnih stroškov ni upravičen.
oprostitev plačila sodnih taks – predložitev dokazil o premoženjskem stanju
Tožnica dokazil ni predložila niti potem, ko je bila posebej pozvana k ustrezni dopolnitvi predloga in opozorjena na pravne posledice. Sodišče prve stopnje je zato predlog utemeljeno zavrglo, saj njegovo vsebinsko obravnavanje brez predpisanih dokazil ni mogoče.
stroški postopka – nepravočasen umik tožbe – nepravočasen delni umik predloga za izvršbo – prepozen odgovor na pritožbo – spor majhne vrednosti
Pri presoji zahtevka tožene stranke za povrnitev stroškov je odločilno, ali je tožeča stranka predlog za izvršbo delno umaknila takoj, ko je tožena stranka delno izpolnila zahtevek in ali je morebiten kasnejši umik toženi stranki povzročil stroške, ki jih je mogoče pripisati takšnemu ravnanju.
Dolžnikovo izpolnitveno ravnanje - dolžnost je v obravnavanem primeru v dopustitvi in omogočitvi upnici priključitev na sistem centralnega ogrevanja njene stanovanjske enote. Da dolžnik ravna v nasprotju z izpolnitvenim ravnanjem, ki mu je naloženo po sklepu o izvršbi in od njega zahteva pasivnost, je sodišče prve stopnje v postopku zanesljivo ugotovilo in te ugotovitve pritožba ne uspe omajati.
kolektivni delovni spor – spor o zakonitosti stavke – začasna odredba – ugotovitvena sodba
Sodišče prve stopnje bi odločitev o predlogu v sporu o zakonitosti stavke sprejelo z ugotovitveno sodbo, ki ni izvršljiva (saj se ne glasi na izpolnitev obveznosti – na dajatev, storitev, opustitev ali dopustitev). To pa pomeni, da zavarovanje z začasno odredbo ne more priti v poštev, za izdajo začasne odredbe ni izpolnjen že temeljni predpogoj, ki mora biti podan tako za zavarovanje denarne kot nedenarne terjatve, to je verjetna izkazanost terjatve. Iz tega razloga je sodišče prve stopnje predlog za izdajo začasne odredbe, da se prepove začetek oziroma organizacija stavke, ki je bila napovedana, utemeljeno zavrnilo.
ZNP člen 37. SPZ člen 37, 88, 89, 89/3. ZPP člen 196, 339, 350, 350/2, 365, 365-3. ZZK-1 člen 3.
postopek določitve nujne poti - določitev nujne poti - restriktiven pristop - omejitev lastninske pravice - nesorazmernost stroškov ureditve poti po lastnem zemljišču - obseg nujne poti - višina nadomestila
V postopku bo zato potrebno ugotoviti, kaj zanje realno predstavlja, če bi si pot zgradili izključno po svojem zemljišču do parc. št. 591/3 k.o. S.. Šele to notranje razmerje (ureditev lastne poti v primerjavi z vrednostjo nepremičnine, do katere naj bi nujna pot potekala) bo namreč pravi pokazatelj nesorazmernosti stroškov ureditve poti po lastnem zemljišču oziroma potrebnosti posega na tuje zemljišče.
Status voznika začetnika je povezan s pridobitvijo katere od kategorij A2, A ali B, kar pomeni, da če oseba „izčrpa“ ta status pri kategoriji A, ni več voznik začetnik, če pozneje pridobi kategorijo B.
prisilna hospitalizacija - sprejem na zdravljenje brez privolitve – nujni postopek – ugotavljanje pogojev za prisilno hospitalizacijo – konkretnost ugotovitev
Posplošene ugotovitve motnje volje, čustvovanja in motnje mišljenja pri udeležencu še ne potrjujejo suma shizofrenske psihoze, predvsem pa niso bile prepričljivo ugotovljene okoliščine, da bi udeleženec ogrožal svoje zdravje ali zdravje drugih, ali da bi povzročal hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim.
Če je oseba že odpuščena iz psihiatrične bolnišnice oz. poteka pritožbeno obravnavanje v času, ko je že potekel rok za zadržanje osebe, se postopek ustavi.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC0002711
ZP-1 člen 47, 143, 143/1-1, 143/2, 144, 144/1, 145, 145/1, 145/2. ZVCP-1 člen 238, 238a, 238a/2.
stroški postopka o prekršku – stroški hrambe zaseženega vozila – pravnomočnost sodbe o prekršku – stroški izvršitve sodbe – zaseg motornega vozila
Stroški hrambe zaseženega vozila, ki so nastali po pravnomočnosti sodbe o prekršku, ko je postopek o prekršku končan, do oddaje le-tega v uničenje, niso stroški postopka o prekršku, temveč stroški postopka izvršitve sodbe, ki jih ni mogoče naložiti v plačilo obdolžencu.
ZKP člen 371, 371/1-3, 383, 383/1-1, 387, 442, 442/1.
vabilo obdolžencu - preizkus sodbe po uradni dolžnosti - pogoji za sojenje v nenavzočnosti obdolženca - pritožba v korist soobdolženca
Glavno obravnavo, ki se vodi po določilih ZKP o skrajšanem postopku, je mogoče opraviti, če so na njej navzoče osebe, katerih navzočnost je na njej obvezna, tudi obdolženec. Izjema od tega je določena v I. odst. 442. čl. ZKP, kjer je kot prvi pogoj (ob preostalih) določeno, da mora biti obdolženi, kateri se je ne udeleži, nanjo v redu povabljen. Obdolženi, kateri se je pritožil, na zadnjo obravnavo ni bil vabljen. Sodišče se je zadovoljilo z obljubo njegovega zagovornika na prejšnji obravnavi,da bo o obravnavi „obvestil svojo stranko“. Takšnega vabljenja obdolženca ZKP ne pozna, zato ni bilo pogojev za njegovo sojenje v nenavzočnosti. To pa velja tudi za drugega obdolženca, kateri tudi ni bil vabljen. Ta se ni pritožil. Sta pa zadevi vodeni proti obema medsebojno povezani, zato je bilo potrebno z uporabo določil čl. 387 ZKP sodbo razveljaviti tudi zanj.
Končni obračun predstavlja poravnavo med strankama. Z njim pogodbeni stranki uredita vsa odprta in sporna razmerja ter dokončno določita (vse) medsebojne pravice in obveznosti iz pogodbe.