vknjižba lastninske pravice v zaznamovanem vrstnem redu – zaznamba vrstnega reda - vročanje sklepa o vknjižbi lastninske pravice
Sodišče prve stopnje pri odločitvi ni upoštevalo dejstva, da se sklep o dovolitvi zaznambe vrstnega reda v ustreznem odpravku nahaja v sodnem spisu istega sodišča in iste zemljiške knjige, zato je izpodbijana odločitev vsaj preuranjena.
javna cesta – komunalna dejavnost – zimska služba – dejavnost splošnega pomena – odškodninska odgovornost
V predmetni zadevi je ustreznejša materialnopravna podlaga 163. člen OZ, ki določa odškodninsko odgovornost tistega, ki opravlja komunalno ali drugo pomembno dejavnost splošnega pomena, če brez utemeljenega razloga neha opravljati ali neredno opravlja svoje storitve. Gre za specialno določbo glede na splošno pravilo 131. člena OZ, ki pa je relevantno glede na to, da je izvajanje zimske službe sestavni del rednega vzdrževanja javnih cest, ki je obvezna gospodarska javna služba.
gradbena pogodba – ničnost gradbene pogodbe – pisna oblika – teorija realizacije – ustna pogodba – pobotni ugovor
Trdota ničnostne sankcije gradbene pogodbe zaradi pomanjkanja predpisane pisne oblike je omiljena na podlagi ratio legis argumentacije 2. odstavka 649. člena OZ. Na podlagi teleološke interpretacije je pravilen pravni zaključek, da pisna oblika ni predpisana zaradi varstva širših javnih interesov, temveč izključno zaradi varstva interesov strank in zaradi dokaznih namenov.
prometna nezgoda - renta - rentni zahtevek - bodoča škoda – izgubljeni dobiček – dajatve iz poslovanja
Za vzročno zvezo zadošča že ugotovitev o tožnikovi izgubi kontrole nad motornim kolesom, povzročeni s protipredpisno menjavo voznih pasov osebnega vozila; fizičen kontakt vozil ni pogoj za obstoj vzročne zveze.
Izgubljeni dobiček je tisto prikrajšanje, ki se je zaradi tožnikove odsotnosti z dela in manjše delovne sposobnosti odrazilo pri njegovem opravljanju avtoprevozniške dejavnosti. Ker je rezultat poslovanja odvisen od dajatev, ki jih je samostojni podjetnik v zvezi s svojim poslovanjem dolžan odvesti, je tudi to okoliščino treba upoštevati pri ugotavljanju predvidenega uspeha poslovanja.
Renta je odmena za prikrajšanje, ki na dan zaključka glavne obravnave še ni nastopilo.
Pooblastilo dano odvetniku, ki ne vsebuje nobenih omejitev (splošno pooblastilo), pomeni tudi upravičenje odvetnika, da sklene poravnavo, s katero je bilo razpolagano s premoženjem, ki ni bilo predmet pravdnega in zapuščinskega postopka.
Če je bil intenziven strah kratkotrajen, je mogoče prisoditi odškodnino, če je bilo v daljšem časovnem obdobju porušeno oškodovančevo duševno ravnotežje.
Tožniku gredo zakonske zamudne obresti od odškodnine za nematerialno škodo od dneva, ko je od toženke zahteval izpolnitev obveznosti .
ZPP ne daje podlage, da bi se o stroških izvedenca s pripadajočimi obrestmi odločalo po drugačnem principu kot o ostalih stroških postopka. Stroški so bili namreč odmerjeni in priznani s sodbo, s katero je bil končan postopek pred sodiščem prve stopnje. Obresti je zato mogoče priznati le za čas od izteka paricijskega roka, ko pride nasprotna stranka s plačilom v zamudo.
posojilna pogodba ali darilo – izročitev denarja – namen izročitve denarja
Izročitev denarja lahko pomeni izpolnitveno dejanje posojilodajalca ali darovalca. Na tožniku, ki iztožuje vrnitev posojenega, je, da trdi in dokaže, da je s tožencem sklenil posojilno pogodbo.
ZPP člen 274, 274/1. ZDru – 1 člen 13, 13/5, 14, 14/2.
spor majhne vrednosti – sodna pristojnost – društvo – zavrženje tožbe
Izpodbijanje odločitev organov društva pred sodiščem ni dopustno, če pred tem ni bilo izkoriščeno pravno sredstvo iz 5. odst. 13. čl. ZDru – 1. Tožeča stranka bi morala pred sodnim postopkom zoper odločitev upravnega odbora društva vložiti pritožbo, o kateri bi na prvi naslednji seji odločal občni zbor društva.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065607
ZPP člen 70, 72, 72/2.
pravočasna zahteva za izločitev izvedenca – prenehanje služnosti – pogoji za prenehanje služnosti – prenehanje opravljanja kmetijske dejavnosti
Izločitev izvedenca mora stranka zahtevati takoj, ko izve, da je podan razlog za izločitev, najpozneje pa do začetka dokazovanja z izvedencem. Tožena stranka je izločitev zahtevala že po tem, ko je izvedenec opravil svoje dele in je na mnenje tudi podala pripombe. Predlog je bil torej podan prepozno in zato pravilno neupošteven.
Razlog za nastanek služnosti je bila potreba po krožni poti zaradi opravljanja kmetijske dejavnosti. Ker se toženca s kmetijstvom ne ukvarjata več (občasno za krajši čas z dopitanjem prašičev in s kokošmi), ne potrebujeta te služne poti, saj imata s parcele izhod na javno pot.
krivdna odškodninska odgovornost – ugriz psa – dolžno varstvo nad psom – nadzorstvo nad psom – odškodnina za nepremoženjsko škodo – duševne bolečine zaradi skaženosti
Toženca bi bila objektivno odgovorna na škodo, ki jo je povzročil njun pes, če bi ga bilo šteti za nevarno žival. Vendar pa za škodo, ki jo je povzročil, odgovarjata tudi v primeru, da pes ni bil nevaren, če nista poskrbela za njegovo potrebno varstvo in nadzorstvo.
Iz same izpovedbe tožnika ne izhaja, da bi v posledici opisanih brazgotin trpel kakršnekoli duševne bolečine, da bi ga kakorkoli motile ali ovirale. Zato zaradi zaceljenih brazgotin, kot jih je opisal izvedenec medicinske stroke, ki jih je opredelil kot manjši kozmetični defekt, tožnik ni utrpel pravno priznane škode in mu zato odškodnina iz naslova duševnih bolečin zaradi skaženosti ne gre.
ODZ člen 1463, 1464. ZTLR člen 28. ZSR člen 8, 31.
dobra vera – priposestovanje služnosti – osebna služnost – prekarij – montažna garaža kot premičnina
Prekarij predstavlja oviro za priposestvovanje služnosti. D
ajalec prekarija lahko kadarkoli zahteva vračilo stvari od prekarista, pri čemer je v konkretnem primeru mogoče šteti kot preklic prekarija obravnavano tožbo tožnikov na izročitev stanovanja.
Postavljena montažna garaža predstavlja premičnino, saj ni trajno spojena z nepremičnino, ki je last tožnikov. Dejstvo, da je bila montažna garaža postavljena na betonsko ploščo tega zaključka ne spremeni, saj betonska plošča, ki je bila postavljena na tujem zemljišču, še ne predstavlja objekta, ki je po svojem namenu trajno povezan z nepremičnino, in torej ni sestavina nepremičnine, pri čemer daje podlago za takšen zaključek tudi s strani tožene stranke zatrjevano dejstvo, da je bila betonska plošča zgrajena (izključno) za potrebe montažne garaže (gre za začasno povezavo med nepremičnino in betonsko ploščo, povezava je vezana na obstoj montažne garaže).
ZOR člen 372, 373. ZIKS člen 145c. ZDen člen 72, 72/2.
preužitek – vzdrževalnina – zaplemba premoženja – zastaranje terjatve iz naslova preužitka
Tožnikova terjatev iz naslova vzdrževalnine (preužitka) je občasna dajatev, za katero je v vsem obdobju, na katerega se nanaša zahtevek, veljal 3-letni zastaralni rok.
varstvo časti in ugleda – pojem časti – pojem ugleda – kršitev osebnostne pravice
Tožeča stranka v pravdi uveljavlja varstvo časti in ugleda, ki je opredeljeno v 34. členu URS, pri čemer je čast zavest človeka o lastni vrednosti (notranja, subjektivna čast), ugled pa spoštovanje človeka v družbi, njegova veljava v očeh drugih (zunanja, objektivna čast).
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL0061393
ZPP člen 140,141, 141/1, 318. SPZ člen 99.
delna zamudna sodba – pasivnost tožene stranke - osebna vročitev – vznemirjanje lastninske pravice
Bistveni pogoj za izdajo zamudne sodbe je pasivnost tožene stranke, saj se ta ocenjuje kot priznanje tožnikovih dejanskih navedb. Postavlja se absolutna domneva, da tožena stranka priznava dejanske trditve tožeče stranke, na katere ta opira zahtevek. Ta domneva pa je mogoča, če je tožena stranka seznanjena s tožnikovimi tožbenimi trditvami. Toženi stranki mora biti zato tožba vročena osebno.
Tožeča stranka, ki je lastnica sporne premičnine, na kateri je prišlo do vznemirjanja s strani tožene stranke, je upravičena zahtevati od tožene stranke, da jo preneha vznemirjati pri izvrševanju lastninske pravice na spornem zemljišču, saj je pravica tožene stranke uporabljati zemljišče tožeče stranke za dostop do svoje hiše prenehala dne, ko je tožena stranka dogradila svojo stanovanjsko hišo.
IZVRŠILNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0055448
OZ člen 1090, 1090/3.
notarski zapis - kreditna pogodba - solidarno poroštvo - poziv upnika
V poroštvenih izjavah je izrecno zapisano, da dolžnika odgovarjata kot porok in plačnik, to pa v skladu s tretjim odstavkom 1019. člena OZ potrjuje, da sta se zavezala kot solidarna poroka. Izraz „na prvi poziv“ tudi ne odlaga zapadlosti terjatve solidarnih porokov, saj že po definiciji solidarnega poroštva, kot jo opredeljuje tretji odstavek 1019. člena OZ, odgovarja porok upniku kot glavni dolžnik in lahko upnik zahteva izpolnitev obveznosti bodisi od glavnega dolžnika bodisi od poroka, ali pa od obeh hkrati. Glede na zavezo v točki 3 poroštvene izjave je torej upnik smel od porokov izterjevati terjatev, ki je po notarskem zapisu zapadla in ni bila plačana, dolžnika pa niti v ugovoru niti v pritožbi ne zatrjujeta, da za zapadlo in neplačano obveznost ne bi vedela, saj vztrajata pri, za odločitev v konkretnem primeru, neodločilnem dejstvu, da naj njuna obveznost iz poroštvene izjave še ne bi zapadla, ker nista prejela poziva upnika, kar pa glede na prej obrazloženo ne drži.
spor majhne vrednosti – število pripravljalnih vlog – obsežna listinska dokumentacija – domneva umika dokaznega predloga - trditveno in dokazno breme – brezplačna pravna pomoč – pravdni stroški
Glede na to, da je tožena stranka ves čas ugovarjala temelju in višini zahtevka, glede načina izračuna stroškov po Pogodbi o upravljanju pa je nasprotovala vsaki specifikaciji računa ter navedla, da je v stanovanju bivala le ena in ne štiri osebe, da iz predloženih računov ni razviden ključ delitve stroškov ter da ni imela psa, zato tovrstnih stroškov ne nosi, bi morala tožeča stranka, v kolikor bi želela zadostiti trditvenemu in dokaznemu bremenu, na njene ugovore odgovoriti ter predlagati dokaze, ki bi dokazovali nasprotno.
ZDR člen 6, 88, 88/1, 88/1-1, 110, 111, 111/1, 111/1-3.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – reintegracija – obstoj delovnega razmerja – pogodba o zaposlitvi za določen čas
Na podlagi ugotovitve, da sta tako redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga kot izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakoniti, je tožbeni zahtevek za ugotovitev obstoja delovnega razmerja utemeljen le do datuma, do katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi za določen čas (ki je bila dvakrat nezakonito odpovedana).
ZST člen 4, 4/2, 4/2-1, 27, 27/4, 27/5. ZIZ-E člen 75, 75/1, 77. ZIZ člen 34, 34/3.
predlog za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom - sodna taksa za predlog - nastanek taksne obveznosti za nepopolno vlogo - veljavnost zakona o sodnih taksah
ZST glede nastanka taksne obveznosti ne razlikuje med vložitvijo popolne ali nepopolne vloge, zato nastane taksna obveznost takrat, ko je vloga izročena, ne glede na to, ali je morda nepopolna.
vročanje sklepa o zavrnitvi vpisa organu – odločanje o vpisu po uradni dolžnosti
Se sklep o zavrnitvi vpisa, ki se je začel po uradni dolžnosti, se vroči organu, na čigar zahtevo se o vpisu odloča po uradni dolžnosti, zato zadeven sklep o zavrnitvi vpisa pritožniku pravilno ni bil vročen in se pritožnik ne more sklicevati, da je ravnal skladno s pravnim poukom, vsebovanim v zadevnem sklepu.