nastanek taksne obveznosti – pravočasnost predloga za oprostitev plačila sodne takse – narava plačilnega naloga – sklep o odmeri takse
Sodna praksa je o tem, kdaj je potrebno vložiti predlog za oprostitev plačila sodnih taks, enotna in obstaja le ena drugačna odločba, ki stoji na stališču, da je predlog za oprostitev plačila sodne takse, možno vložiti še v ugovornem roku zoper plačilni nalog. Pritožbeno sodišče tej odločbi ne sledi, temveč do te odločbe uveljavljeni sodni praksi, ki je skladna tudi z ZST.
Plačilni nalog ni odločba o odmeri sodne takse, saj določa zgolj način izpolnitve taksne obveznosti. Šele sklep o ugovoru zoper plačilni nalog je dejansko odločba o odmeri sodne takse.
POGODBENO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSK0004824
OZ člen 468. ZPP člen 215, 319.
kršitev prodajne pogodbe - napaka na dostavljenem blagu - pobotni ugovor - pravilo o dokaznem bremenu
Ob dejstvu, da je direktor tožene stranke S.O. zatrjeval, da je naročil beton znamke 30, delavec tožeče stranke v betonarni J.P. pa, da je tožena stranka naročila beton znamke 20, je sodišče prve stopnje na podlagi pravila o dokaznem bremenu (215. čl. Zakona o pravdnem postopku, ZPP), utemeljeno zaključilo, da tožena stranka ni dokazala, da je dala kakšno drugo naročilo betona od tistega, ki ji je bil prepeljan.
Stroški, ki upniku nastanejo zato, ker je predlagal odlog izvršbe, niso stroški, ki bi bili potrebni za izvršbo, ker le takšne stroške mora dolžnik povrniti upniku (5. odst. 38. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju).
pravica do popravka – pogoji za objavo popravka – prizadetost pravice ali interesa
Trditve, da tožnica ravna v nasprotju z zakonom, so nedvomno takšne navedbe, da so prizadele tožničin interes oziroma pravico.
To, ali je novinar presegel „svoja pooblastila“ ali ne, za odločitev o tožbenem zahtevku na objavo popravka ni bistveno. Pravica do popravka ne predstavlja civilnopravne sankcije ali kazni za protipravno – napačno ravnanje novinarja. Je le način, na katerega lahko vsakdo s sredstvi medijskega prava brani svoje pravice in interese z učinkovitim sodelovanjem v javni razpravi.
najemna pogodba za športni park - odpoved pogodbe - predmet najema - sodna odpoved pogodbe
Četudi se predmet najema (športni park) šteje kot poslovni prostor skladno z 2. čl. ZPSPP, je bila v obravnavanem primeru najemna pogodba odpovedana sodno, ker ima vročitev tožbe najemniku (toženi stranki) značaj sodne odpovedi.
ZIZ člen 24, 24/4, 55, 55/1, 55/1-12, 56a. ZFPPIPP člen 442, 442/6, 442/7, 442/8. ZFPPIPP-A člen 29, 29/2, 33, 33/2.
nadaljevanje izvršbe zoper družbenika – odgovornost za obveznosti izbrisane družbe – ničnost pogodbe o odstopu deleža – ničnost vpisa v sodni register – ponareditev listin – ugovor novega dolžnika
Novi dolžnik ugovora, da obveznost izbrisane družbe ni prešla nanj, ker je bil le formalno vpisan kot družbenik te družbe, ne more uspešno uveljavljati v pritožbi zoper sklep o nadaljevanju izvršbe. S pritožbo bi lahko uspel v primeru, če bi dokazal, da iz podatkov AJPES ne izhaja zakonska domneva, da je bil aktivni družbenik izbrisane družbe.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – opozorilo na izpolnjevanje obveznosti – vročitev
Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga je zakonita, če delodajalec dokaže, da je delavcu predhodno podal in vročil opozorilo na izpolnjevanje obveznosti in na možnost kasnejše odpovedi.
ZJU člen 5, 100, 100/1, 154. ZDR člen 37, 83, 83/2, 86, 110, 111, 111/1, 111/1-2.
javni uslužbenec – izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – pisna obdolžitev – zagovor
Vsebina očitkov v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi mora biti identična s pisno obdolžitvijo, pri čemer mora biti pisna obdolžitev jasna, tako da je mogoče ugotoviti, katere konkretne kršitve pogodbenih oziroma drugih obveznosti iz delovnega razmerja se delavcu očitajo, saj se delavec le tako lahko zagovarja.
lažni stečaj – dejansko poslabšanje premoženjskega stanja dolžnika - insolventnost – direktni naklep – vzročna zveza
Obtoženka je z brezplačnim odstopom celotnega poslovanja obstoječe družbe na novo v ta namen ustanovljeno družbo dejansko poslabšala premoženjsko stanje stare družbe, zato je ta postala dalj časa plačilno nesposobna (insolventna), kar je privedlo do uvedbe stečajnega postopka in kasneje stečaja.
Stečaj je bil zajet v obtoženkini krivdi, namenjen pa je bil obtoženkini izognitvi plačila obveznosti do oškodovanke, ki so izvirale iz pravnomočne in izvršljive sodbe Delovnega in socialnega sodišča.
odstop od pogodbe – pogodbena kazen – višina pogodbene kazni – zmanjšanje pogodbene kazni – znižanje pogodbene kazni kot materialno pravni ugovor – kriteriji sorazmernosti pogodbene kazni
Pogodbena kazen je pri denarni obveznosti izključena, saj naj bi funkcijo kaznovanja pogodbi nezveste stranke „opravljale“ že zakonske zamudne obresti in zato v primeru zamude z izpolnitvijo denarne obveznosti ni dovoljeno kumuliranje pogodbene kazni z zamudnimi obrestmi. Vendar pa je pri tem potrebno ločevati, ko gre za denarne obveznosti po pogodbi ali pa za obveznosti zaradi odstopa od pogodbe. Pogodbi zvesta stranka z odstopom od pogodbe zaradi zamude z izpolnitvijo sicer izgubi temeljno upravičenje in dodatne pravice (zahtevke) zaradi zamude z izpolnitvijo (plačilo zakonskih zamudnih obresti), pridobi pa pravico zahtevati plačilo odškodnine za škodo, ki mu je nastala zaradi neizpolnjene pogodbe. Glede na tako opredeljen namen prepovedi pogodbene kazni določene za denarne obveznosti (nekumuliranje z zakonskimi zamudnimi obrestmi) ni torej nobene ovire za dopustitev dogovorjene pogodbene kazni in je potrebno zahtevek tožeče stranke obravnavati po tej materialnopravni podlagi.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – sodna razveza – odškodnina – reparacija – zavod – izbris zavoda iz sodnega registra – odgovornost za obveznosti zavoda
Tožnica je upravičena do odškodnine ob sodni razvezi pogodbe o zaposlitvi, kljub temu da je bila tožena stranka v času sodnega postopka izbrisana iz sodnega registra.
Toženca kot ustanovitelja izbrisanega zavoda odgovarjata za obveznosti, ki izvirajo na podlagi nezakonito podane izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
Sodišče prve stopnje je s tem, ko je svojo odločitev oprlo na dejstva, ki jih nobena od strank ni zatrjevala in se zato o njih tudi ni mogla izjaviti, nasprotno pa glede tistih dejstev, ki so bila zatrjevana, ni izvedlo predlaganih dokazov, kršilo pravico do izjave.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – sodna razveza pogodbe o zaposlitvi – okoliščine – interesi pogodbenih strank
Na podlagi ugotovitve, da tožena stranka ne razpolaga z delom za tožnika, in zaradi slabega odnosa med zakonito zastopnico tožene stranke in tožnikom je utemeljena odločitev sodišča prve stopnje za sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi. Pri odločitvi je tudi pravilno presojalo, ali ima tožena stranka za tožnika na voljo zaposlitev za polni delovni čas in za opravljanje dela po odpovedani pogodbi o zaposlitvi, saj bi bila na takšno delo tožnika dolžna vrniti, če bi bilo reintegracijskemu tožbenemu zahtevku ugodeno.
Za zaključek delovnega razmerja na dan pred sprejemom odločitve sodišča prve stopnje ni pravne podlage, takšna odločitev bi se lahko sprejela, če bi tožnik predlagal sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi in/ali če bi se v času po prenehanju delovnega razmerja ponovno zaposlil. Tožnik se do izdaje izpodbijane sodbe ni ponovno zaposlil, vztrajal je pri renitegracijskem tožbenem zahtevku, tako da mu je sodišče prve stopnje delovno razmerje utemeljeno priznalo do skrajnega možnega dne.
ZDR člen 18, 18/3, 72, 83, 83/2, 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-1. ZGD-1 člen 505, 515. KZ člen 244, 313.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovodna oseba – individualna pogodba o zaposlitvi – zagovor – vabilo na zagovor – rok za podajo odpovedi – znaki kaznivega dejanja
Tožnici je bil pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi omogočen zagovor. Vabilo na zagovor ji je vročil ustrezen organ, to je edini družbenik tožene stranke, saj je pogodbo o zaposlitvi sklenila kot poslovodna oseba s tem družbenikom, ki je kot lastnik nastopal v vlogi delodajalca. Nobene ovire ni, da ne bi isti organ, ki je pristojen za sklenitev pogodbe o zaposlitvi s poslovodno osebo, kateri je zaradi razrešitve prenehal mandat, nastopal v imenu delodajalca tudi pri prenehanju veljavnosti pogodbe o zaposlitvi.
Ob tem, ko je bila tehnična rešitev po načrtih tožeče stranke že realizirana z izdelavo prototipa naprave, ki je vsebovala rešitev tega tehničnega problema, je neutemeljen pritožbeni očitek, da bi se sodišče moralo ukvarjati z vprašanjem, ali so tisti, ki so bili s to rešitvijo seznanjeni, razumeli novoto izuma. Iz neizpodbitih dejanskih ugotovitev prvostopenjskega sodišča tako izhaja, da je bilo s tehnično rešitvijo tožnika pred vložitvijo patentne prijave seznanjeno nedoločeno število oseb, ki so sodelovale pri izdelavi prototipa prve naprave. S tem pa je izpolnjen objektivni element iz 2. odst. 12. člena ZIL-1.
Identiteta tožbenega zahtevka je določena s tožbenim predlogom in dejansko podlago tožbenega zahtevka.
zastaranje odškodninske terjatve - škodljive emisije - zmanjšanje vrednosti nepremičnine - začetek teka zastaralnega roka
Odškodninske terjatve za škodo, ki zaradi učinkovanja škodljivih emisij stalno nastajajo, prav tako zastarajo in ZOR za takšne odškodninske terjatve ne predvideva izjem. Sodišče prve stopnje je pravilno presojalo začetek teka zastaralnega roka, odkar so bile emisije v nespremenjenem obsegu tožnikoma znane.
Ker je bila obveznost toženca glede sklenitve pogodbe o zaposlitvi po uspešno opravljenem pravniškem državnem izpitu, za čas trajanja pripravništva in za ustrezno delovno mesto, določena v pogodbi o zaposlitvi, toženec pa je po opravljenem državnem pravniškem izpitu sklenitev pogodbe o zaposlitvi zavrnil, je dolžan povrniti stroške izobraževanja v višini seštevka neto plač, prejetih v času pripravništva.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0062157
ZPP člen 311.
javno priobčevanje fonogramov - dolžnost mesečnega poročanja o obsegu javnega priobčevanja fonogramov – procesna legitimacija – pravni interes
S tožnikovo trditvijo, da je sam nosilec upravičenja iz materialnopravnega razmerja in da uveljavlja svojo pravico, je izkazana njegova procesna legitimacija. Za obstoj procesne legitimacije in s tem dopustnost meritornega odločanja namreč zadošča že zatrjevanje stvarne legitimacije.
ZDR člen 83, 83/4, 88, 88/1, 88/1-1, 88/2, 90, 90/3, 113, 113/1, 208. Kolektivna pogodba za kovinsko industrijo Slovenije člen 37.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi - utemeljen razlog - poslovni razlog - sindikalni zaupnik - posebno varstvo pred odpovedjo
Ker obstoj posebnega delovnega mesta, na katerem je tožnica kot sindikalna zaupnica opravljala svojo funkcijo, ni bil posledica pogodbe med sindikatom in delodajalcem, ampak posledica odločitve tožene stranke, da to delovno mesto sistematizira, potem je bilo tudi v njeni pristojnosti, da sprejme odločitev o ukinitvi tega delovnega mesta. Omenjena ukinitev delovnega mesta predstavlja utemeljen organizacijski oziroma poslovni razlog za odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi, ki je bila podana tožnici.