Javni razpis za sofinanciranje projektov za avdiovizualne medije v letu 2010 - JPR - AV - 2010 točka 10, 10/c.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - merila za izbor projektov - točkovanje vlog - bralna kultura
Po presoji sodišča in upoštevaje projekte, ki jih je komisija na podlagi spornega kriterija dejansko ocenila s 25 točkami, tožnikov projekt ne izkazuje povezave med vzpodbujanjem bralne kulture in filmom v obsegu, kot je to mogoče razbrati iz obrazložitev točkovanja 16 projektov, ki so po oceni komisije zadostili razpisnim pogojem iz točke 10/c, pa tudi niso bili uvrščeni med projekte, ki bi se sofinancirali na podlagi tega javnega razpisa.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - skrajšani postopek - izvajanje dokazov - načelo zaslišanja
Dejstvo, da je inšpekcijski organ bistveno okoliščino za odločitev, tj. lego gradnje v naravi, ugotavljal z izjavami prič ter z opravljenimi meritvami lokacije objekta, kaže na to, da je v obravnavni zadevi dejansko odločal v rednem in ne v skrajšanem postopku. Poleg tega je bila izpodbijana odločba izdana več mesecev po pričetku postopka ter več kot mesec dni po opravljenih zaslišanjih in izvedenih meritvah, kar ne kaže na to, da bi bil postopek voden kot nujni in s tem skrajšani, v smislu določb ZGO-1.
Število parkirnih mest, ki jih mora zagotoviti investitor, ne pomeni kakršne koli pravice lastnika individualne nepremičnine, temveč je namenjeno zagotovitvi nemotenega odvijanja prometa. S to določbo se torej ščiti javni in ne osebni interes tožnika.
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - dopis občinam glede izdelave načrta integritete - zavrženje tožbe
Iz izpodbijanega dopisa je razvidno, da je bil naslovljen na zavezance za izdelavo načrta integritete in zavezance za izvajanje ukrepov iz akcijskega načrta; le-ti so namreč kot naslovniki navedeni na prvi strani dopisa. Dopis torej sploh ni bil naslovljen na tožečo stranko in njej niti ni namenjen. Tožeča stranka v dopisu ni nikjer posebej omenjena, ampak se zgolj navaja, da nekateri subjekti zasebnega sektorja ponujajo zavezancem odplačne storitve za izdelavo načrtov integritete in izvajanja ukrepov iz akcijskega načrta. Ker se dopis ne nanaša na tožečo stranko, ampak na navedene zavezance, ne posega v njeno pravico ali neposredno, na zakon oprto osebno korist. Na tožečo stranko ima lahko ta akt zgolj posreden vpliv s tem, da zavezanci ne bodo z njo sklenili določenega posla s področja Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, vendar pa pri posrednem vplivu ne more biti govora o kršitvi ustavnih pravic.
ZTNP-1 člen 4, 4/1, 4/1-9, 15, 15/1, 15/1-9, 15/1-12. ZGO-1 člen 2, 2/1, 2/1-7.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - rekonstrukcija objekta - gradnja v varstvenem območju TNP
Že zato, ker je bil objekt v bistvenem delu, razen osrednjega dela kamnitih temeljev, odstranjen, v tem primeru ni mogoče govoriti o rekonstrukciji objekta v smislu 7.2. točke prvega odstavka 2. člena ZGO-1, pač pa o novogradnji objekta.
Nadomestna gradnja po 9. točki prvega odstavka 4. člena ZTNP-1 pomeni gradnjo nadomestnega objekta v okviru gabaritov in namembnosti obstoječega objekta.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - načelo pravičnosti in morale - kazenska zadeva
Pri pojmu pravičnosti je organ izhajal iz okoliščin konkretne kazenske zadeve, tako da je štel, da se upoštevajo predvsem osebnost obdolženca, teža kaznivega dejanja, obravnavanje pravno zapletenih vprašanj in druge konkretne okoliščine, ki kažejo na to, da bo pošten postopek zagotovljen le, če bo obdolženec imel strokovno obrambo z zagovornikom. Zaključil je, da glede na okoliščine obravnavane zadeve v predmetnem postopku ne gre za obravnavanje pravno zapletenih vprašanj, poleg tega pa ni dodatnih konkretnih okoliščin, ki kažejo, da bo pošten postopek zagotovljen le, če bo imel prosilec na prvi stopnji kazenskega postopka pomoč strokovne obrambe. Takšni zaključki organa so po presoji sodišča preuranjeni, zato je sodišče tožbi ugodilo.
denacionalizacija - vrnitev nepremičnine v naravi - ovire za vračilo v naravi - bistvena okrnitev možnosti za opravljanje dejavnosti - prostorski kompleks
Sporna parcela leži znotraj kompleksa nepremičnin, ki so v uporabi tožnice in jih le-ta daje v najem, kar je ena izmed njenih dejavnosti. Preko sporne parcele poteka tudi edini dostop do sosednje poslovne stavbe, navedena parcela pa predstavlja tudi funkcionalno zemljišče objekta na parc. št. 4505, zato bi bil namen izrabe preostalih nepremičnin, ki so na tem območju v uporabi tožnice, z vrnitvijo samo sporne parcele v naravi denacionalizacijskemu upravičencu, bistveno okrnjen.
Uredba o plačilih za ukrepe Programa razvoja podeželja za Republiko Slovenijo 2004-2006 za leto 2006 člen 13, 13/29.
neposredna plačila v kmetijstvu - ukrepi Programa razvoja podeželja - ukrep OMD in SKOP - predčasno prenehanje izvajanja obveznosti - obveznost izobraževanja - vračilo sredstev - pravnomočnost odločbe
Dejstvu, da je odločba Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja, s katero je bila ugotovljena kršitev ter je bilo prekinjeno nadaljnje izvajanje ukrepov SKOP, pravnomočna, tožnik v tožbi ne ugovarja. Na pravnomočne odločbe pa so tako upravni organi kot tudi sodišče vezani, zato je prvostopenjski organ utemeljeno odločil, da je tožnik dolžan vrniti prejeta sredstva.
Uredba o plačilih za ukrepe osi 2 iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 v letih 2007-2013, Priloga 7, poglavje A, točka 3. ZUP člen 214.
neposredna plačila v kmetijstvu - ukrepi Programa razvoja podeželja - ukrep KOP - nezmožnost izvajanja prevzetih obveznosti - izredne okoliščine - razmere na trgu - prekinitev obveznosti brez dolžnosti vračila še prejetih sredstev - obrazložitev odločbe
Prvostopenjski organ je tožničin zahtevek za priznanje nezmožnosti izvajanja ukrepa KOP zavrnil in svojo odločitev utemeljil z navedbo predpisov ter še povzel, da je odstopanje od izvajanja kmetijsko okoljskih ukrepov dovoljeno le v primeru, če ob sklenitvi obveznosti spremembe, ki vplivajo na kasnejše izvajanje ukrepov, še niso bile znane oziroma v primeru višje sile, kot to določa 47. člen Uredbe Komisije (ES) št. 1974/2006, ter z zaključkom, da predčasno prenehanje izvajanja podukrepa SOR zaradi pomanjkanja količin sortnega semena na trgu po navedeni Uredbi ne sodi med primere višje sile oziroma spremembe, ki ob vstopu v podukrep SOR še niso bile znane. Po presoji sodišča je takšen zaključek upravnega organa nezadostno obrazložen. Ob tako opredeljenem zahtevku tožnice iz izpodbijane odločbe namreč niso razvidni razlogi, zakaj organ ocenjuje, da ne gre za takšno spremembo, ki vpliva na kasnejše izvajanje podukrepa.
carina - začasni uvoz s popolno oprostitvijo uvoznih dajatev - nastanek carinskega dolga - plačilo carinskega dolga
Voznik tovornega vozila s prikolico ni imel v vozilu ustreznih prevoznih listin, zlasti pa ne CEMT dovoljenja, zato gre v konkretnem primeru za opravljanje nedovoljenega prevoza v notranjem prometu Skupnosti, saj obveznosti, ki morajo biti izpolnjene za začasni uvoz s popolno oprostitvijo uvoznih dajatev niso bile izpolnjene. V trenutku, ko obveznosti za popolno oprostitev niso bile več izpolnjene, je za tovorno vozilo nastala obveznost plačila carinskih dajatev.
Na podlagi drugega odstavka 204. člena CZS nastane carinski dolg v trenutku, ko se obveznost, neizpolnitev katere povzroči nastanek carinskega dolga, preneha izpolnjevati, ali v trenutku, ko je bilo blago dano v zadevni carinski postopek, če se naknadno ugotovi, da eden od pogojev za vnos blaga v ta postopek ni bil izpolnjen. V danem primeru niso bili upoštevani pogoji za vnos blaga v postopek začasnega uvoza s popolno oprostitvijo uvoznih dajatev. Za predmetno vlečno vozilo s prikolico je posledično nastal carinski dolg v skladu s točko a) prvega odstavka 204. člena CZS.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - obseg odobrene brezplačne pravne pomoči - zavrnitev zahtevka
V konkretni zadevi je bila prosilki dodeljena brezplačna pravna pomoč za vložitev tožbe in zastopanje pred delovnim sodiščem, zato je neutemeljen tožbeni ugovor, da bi morala biti tožniku priznana tudi nagrada za vložitev predloga za izdajo začasne odredbe in v tej zvezi priznani tudi priglašeni stroški. Priznanje stroškov zastopanja je namreč vezano na obseg dodeljene brezplačne pravne pomoči.
Tožnik je priglasil stroške za izdajo začasne odredbe in materialne stroške v večjem znesku, kot so mu bili priznani, zato sodišče ugotavlja, da je obrazložitev izpodbijanega akta sicer pomanjkljiva, ker v izreku izrecno ni bil ta del zahtevka zavrnjen, torej v nasprotju z določbo 214. člena ZUP, vendar v obravnavanem primeru navedena kršitev ni vplivala na pravilnost izpodbijane odločitve.
ZUP člen 67, 99. Uredba o odlaganju odpadkov na odlagališčih člen 30, 31, 31/1, 31/2, 31/3.
okoljevarstveno dovoljenje - dopolnitev vloge - rok za dopolnitev vloge - podaljšanje roka - opravičljivi razlogi za podaljšanje - prostorsko načrtovanje - odlagališče odpadkov
Odločitev o podaljšanju roka iz opravičljivih razlogov je treba presojati tako, da se upoštevajo vse okoliščine konkretnega primera. Ena izmed pomembnih okoliščin, ki vplivajo na odločitev, je zakonodaja, ki ureja določeno področje. V obravnavani zadevi so določbe, ki od vlagateljev zahteve za izdajo okoljevarstvenega soglasja in okoljevarstvenega dovoljenja zahtevajo predložitev določene dokumentacije zelo natančne, torej je vlagatelju zahteve že ob vložitvi vloge znano, katero dokumentacijo mora priložiti, obenem pa se zaradi varstva okolja pred obremenjevanjem ter v smislu temeljnih načel ZVO-1 od organov terja relativno hitro odločanje.
Nameravani poseg je v nasprotju z drugim členom 31. člena Uredbe o odlaganju odpadkov na odlagališčih, saj je upravni organ nesporno ugotovil, da tri parcele niso del obstoječega odlagališča in da bi bili trije objekti od roba odlagališča oddaljeni cca. 70 m, kar je manj, kot določa navedena uredba v 31. členu.
Četudi je vplivno območje po zgraditvi stanovanjske stavbe z izvedenskim mnenjem nesporno dokazano in je bila tožeča stranka v upravnem postopku v skladu z določbo 64. člena ZGO-1 pravilno vključena v postopek, to ne pomeni hkrati tudi, da ima slednja po njenem zgolj pavšalnem sklicevanju na ZGO-1 v teh predpisih pravno podlago za izdajo soglasja k predmetni gradnji.
V postopku izdaje gradbenega dovoljenja lahko stranski udeleženci uveljavljajo le svoje pravno varovane pravice in pravne koristi, to je pravice, ki so kot takšne varovane v predpisih, za kar pa v tem primeru zatrjevanega zimskega osenčenja rastlinjakov ne gre.
Tožnik s tožbo zahteva vračilo prisilno odtegnjenih denarnih sredstev po sklepu o prisilni izterjavi na podlagi 281. člena ZUP. Iz upravnega spisa namreč izhaja, da je drugostopenjski organ njegovi pritožbi zoper sklep o prisilni izterjavi ugodil, sklep odpravil in zadevo vrnil prvostopenjskemu organu v ponovni postopek. Pravne posledice odprave iz 281. člena ZUP-a v takem primeru ne nastopijo, zato bo lahko tožnik ugovore, ki se nanašajo upravičenost izterjave po sklepu o prisilni izterjavi, uveljavljal v tem ponovljenem postopku.
Pravilnik o identifikaciji in registraciji goved člen 18, 18/2, 25, 26, 27.
neposredna plačila v kmetijstvu - proizvodno vezana plačila - posebna premija za bike in vole - centralni register goved - premik goved - rok za sporočanje in vpis podatkov v register
Iz 18., 25. in 26. člena Pravilnika o identifikaciji in registraciji goved je razvidno, da je obveznost sporočanja podatkov na imetniku govedi, ki je odgovoren tudi za točnost sporočenih podatkov. V obravnavani zadevi je bilo ugotovljeno, da odhod živali ni bil pravočasno javljen v CRG glede na rok iz Pravilnika. Tožnica sicer zatrjuje, da je podatke pooblaščeni organizaciji sporočila pravočasno (tj. v roku 4 dni po dogodku), s čemer naj bi svojo obveznost pravočasno izpolnila, vendar pa sodišče temu ugovoru ne more slediti. Dejanska podlaga za odločitev v tej zadevi so podatki v CRG in iz njih je prvostopenjski organ pravilno izhajal, ko je odločal o tožničinih zahtevkih. Tožnica bi morala najprej zahtevati popravo podatkov v CRG, če je menila, da so netočni. Sprememba podatkov v CRG pa bo lahko podlaga za spremembo odločbe z ustreznim pravnim sredstvom. Ob stanju vpisov v CRG, ki izkazujejo nepravočasnost vpisa, pa je dejansko stanje v tem delu pravilno ugotovljeno.
Pravica do vstopnega DDV je temeljna pravica in je jasno zapisana v določbah ZDDV-1 ter je tesno povezana z nevtralnostjo DDV. Vendar v konkretnem primeru ni možno te pravice priznati tožniku, saj ne gre za tožniku opravljeno dobavo blaga s strani izdajatelja računa. Tožnik ni izkazal, da je šlo za njemu opravljeno dobavo blaga s strani izdajatelja računa, zato tudi ni nastala pravica do odbitka davka. Tudi iz prakse SEU izhaja, da mora biti na računu zaračunana dejanska transakcija, da je DDV resnično dolg do države oz. da nastane pravica do odbitka vstopnega DDV. Zgolj zato, ker je DDV na računu naveden, ne da bi bila zaračunana resnična transakcija, pomeni, da DDV ni resnično dolg do države oz. da ne nastane pravica do odbitka vstopnega DDV.
ZASP člen 147, 148, 150. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4.
avtorska pravica - kolektivno upravljanje avtorskih pravic - dovoljenje za kolektivno upravljanje - začasno dovoljenje za kolektivno upravljanje - ista upravna zadeva - zavrženje vloge
Litispendenca (oziroma odsotnost litispendence) je procesna predpostavka, od katere je odvisna dopustnost vloge. Če upravni organ ugotovi, da je že začet upravni postopek o isti upravni stvari, kasnejšo vlogo zavrže, ne da bi se spuščal v vprašanje njene utemeljenosti.
Sodišče se z upravnim organom strinja, da ZASP ne pozna posebnega zahtevka o spremembi začasnega dovoljenja za kolektivno upravljanje v stalno dovoljenje za kolektivno upravljanje.
ZUS-1 člen 40, 40/3. ZMZ člen 51, 51/1, 51/1-1, 51/1-2, 55, 55/1, 55/1-6.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za azil - prosti preudarek - ugotavljanje istovetnosti prosilca - sum zavajanja in zlorabe postopka - preprečitev odstranitve iz države
Tožnik je za mednarodno zaščito v Republiki Sloveniji zaprosil kar trikrat v obdobju petih mesecev. Po prvi in drugi prošnji je samovoljno zapustil Azilni dom in bil kasneje vrnjen v Republiko Slovenijo. Tožena stranka je tako upravičeno sklepala, da obstaja sum, da je tožnik zaprosil za mednarodno zaščito izključno zato, da bi onemogočil odstranitev iz Republike Slovenije in da njegova ravnanja ob prvem vstopu v državo niso bila usmerjena v iskanje zaščite.
odvzem otroka - oddaja otroka v rejništvo - soglasje staršev
Pristojni upravni organ, ki od leta 2008 spremlja družinske in socialne razmere, v katerih otrok živi ter katerega listine se nanašajo na obravnavani primer in vključujejo vsa poročila in opažanja upravnega organa samega, kot tudi drugih ustanov oziroma zavodov, je pravilno ugotovil, da je za ureditev družinskih razmer ukrep oddaje v rejništvo, ki je sicer začasne narave, glede na izkazane trenutne osebnostne okoliščine obeh staršev, ki ne zmoreta skrbeti za normalen psihofizični razvoj mld. otroka, v danih okoliščinah najbolj primeren ukrep.