Ker je uporaba storitev dimnikarske službe obvezna za vse uporabnike storitev dimnikarske službe, ki morajo to storitev plačati, mora biti cena takšne storitve vnaprej jasno in enotno določena.
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - dopis občinam glede izdelave načrta integritete - zavrženje tožbe
Iz izpodbijanega dopisa je razvidno, da je bil naslovljen na zavezance za izdelavo načrta integritete in zavezance za izvajanje ukrepov iz akcijskega načrta; le-ti so namreč kot naslovniki navedeni na prvi strani dopisa. Dopis torej sploh ni bil naslovljen na tožečo stranko in njej niti ni namenjen. Tožeča stranka v dopisu ni nikjer posebej omenjena, ampak se zgolj navaja, da nekateri subjekti zasebnega sektorja ponujajo zavezancem odplačne storitve za izdelavo načrtov integritete in izvajanja ukrepov iz akcijskega načrta. Ker se dopis ne nanaša na tožečo stranko, ampak na navedene zavezance, ne posega v njeno pravico ali neposredno, na zakon oprto osebno korist. Na tožečo stranko ima lahko ta akt zgolj posreden vpliv s tem, da zavezanci ne bodo z njo sklenili določenega posla s področja Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, vendar pa pri posrednem vplivu ne more biti govora o kršitvi ustavnih pravic.
ukrep veterinarskega inšpektorja - ugriz psa - nevaren pes - označba psa za nevarnega - fizično varstvo nevarnega psa - skrbnik živali
Na status nevarnega psa nima vpliva niti šolanje, niti intenzivnost ugriza in s tem teža nastale poškodbe, ki naj bi se v obravnavanem primeru kazala kot sled poškodbe.
Po drugem odstavku 12. člena ZZZiv morajo skrbniki nevarnih psov zagotoviti fizično varstvo psov na enega izmed načinov, naštetih v nadaljevanju te določbe zakona. Skrbnik živali odgovarja tudi za delo in ravnanje oskrbovalcev svojih živali ali živali, ki jih ima v oskrbi.
vojni invalid - priznanje statusa vojaškega mirnodobnega invalida - rok za vložitev zahteve
Tožnikova zahteva za priznanje statusa vojaškega mirnodobnega invalida na podlagi določbe tretjega odstavka 121. člena ZVojI ni bila vložena pravočasno, to je do 1. 1. 1998, zaradi česar je prvostopni organ ravnal pravilno, ko je tožnikovo zahtevo za priznanje navedenega statusa zavrgel.
ZOFVI člen 92, 92/3, 149, 149/1. Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive člen 2, 2/1. Pravilnik o strokovnem izpitu strokovnih delavcev na področju vzgoje in izobraževanja člen 1.
javni uslužbenec - delavec na področju vzgoje in izobraževanja - napredovanje v višji naziv - pogoji za napredovanje - opravljen strokovni izpit s področja vzgoje in izobraževanja
Le strokovni izpit, opravljen po Pravilniku o pripravništvu in strokovnih izpitih delavcev na področju vzgoje in izobraževanja, ki je veljal v času, ko je tožnica opravila izpit, je po presoji sodišča mogoče šteti za izpit s področja vzgoje in izobraževanja, ki je primerljiv strokovnemu izpitu po sedaj veljavnem Pravilniku o strokovnem izpitu.
Uredba o plačilih za ukrepe osi 2 iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 v letih 2007-2013, Priloga 7, poglavje A, točka 3. ZUP člen 214.
neposredna plačila v kmetijstvu - ukrepi Programa razvoja podeželja - ukrep KOP - nezmožnost izvajanja prevzetih obveznosti - izredne okoliščine - razmere na trgu - prekinitev obveznosti brez dolžnosti vračila še prejetih sredstev - obrazložitev odločbe
Prvostopenjski organ je tožničin zahtevek za priznanje nezmožnosti izvajanja ukrepa KOP zavrnil in svojo odločitev utemeljil z navedbo predpisov ter še povzel, da je odstopanje od izvajanja kmetijsko okoljskih ukrepov dovoljeno le v primeru, če ob sklenitvi obveznosti spremembe, ki vplivajo na kasnejše izvajanje ukrepov, še niso bile znane oziroma v primeru višje sile, kot to določa 47. člen Uredbe Komisije (ES) št. 1974/2006, ter z zaključkom, da predčasno prenehanje izvajanja podukrepa SOR zaradi pomanjkanja količin sortnega semena na trgu po navedeni Uredbi ne sodi med primere višje sile oziroma spremembe, ki ob vstopu v podukrep SOR še niso bile znane. Po presoji sodišča je takšen zaključek upravnega organa nezadostno obrazložen. Ob tako opredeljenem zahtevku tožnice iz izpodbijane odločbe namreč niso razvidni razlogi, zakaj organ ocenjuje, da ne gre za takšno spremembo, ki vpliva na kasnejše izvajanje podukrepa.
DDV - odmera DDV - neplačujoči gospodarski subjekt - navidezni pravni posel - fiktivni računi - subjektivni element - gradbene storitve - druge storitve
V obravnavanem primeru gre za nepriznavanje odbitka vstopnega DDV na podlagi računov, katere so izdali neplačujoči gospodarski subjekti, tožniku pa se očita, da nima verodostojne poslovne dokumentacije, iz katere bi bilo razvidno, da so bile zaračunane storitve in nabava resnično opravljeni s strani izdajateljev računov ter da je tožnik vedel oz. bi moral vedeti, da sodeluje pri goljufivih transakcijah, katerih namen je pridobitev davčnih ugodnosti. Zato mu odbitek vstopnega DDV iz tega naslova ne gre, kar je skladno s prakso SEU.
Uredba o plačilih za ukrepe Programa razvoja podeželja za Republiko Slovenijo 2004-2006 za leto 2006 člen 13, 13/29.
neposredna plačila v kmetijstvu - ukrepi Programa razvoja podeželja - ukrep OMD in SKOP - predčasno prenehanje izvajanja obveznosti - obveznost izobraževanja - vračilo sredstev - pravnomočnost odločbe
Dejstvu, da je odločba Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja, s katero je bila ugotovljena kršitev ter je bilo prekinjeno nadaljnje izvajanje ukrepov SKOP, pravnomočna, tožnik v tožbi ne ugovarja. Na pravnomočne odločbe pa so tako upravni organi kot tudi sodišče vezani, zato je prvostopenjski organ utemeljeno odločil, da je tožnik dolžan vrniti prejeta sredstva.
ZUS-1 člen 40, 40/3. ZMZ člen 51, 51/1, 51/1-1, 51/1-2, 55, 55/1, 55/1-6.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za azil - prosti preudarek - ugotavljanje istovetnosti prosilca - sum zavajanja in zlorabe postopka - preprečitev odstranitve iz države
Tožnik je za mednarodno zaščito v Republiki Sloveniji zaprosil kar trikrat v obdobju petih mesecev. Po prvi in drugi prošnji je samovoljno zapustil Azilni dom in bil kasneje vrnjen v Republiko Slovenijo. Tožena stranka je tako upravičeno sklepala, da obstaja sum, da je tožnik zaprosil za mednarodno zaščito izključno zato, da bi onemogočil odstranitev iz Republike Slovenije in da njegova ravnanja ob prvem vstopu v državo niso bila usmerjena v iskanje zaščite.
denacionalizacija - vrnitev nepremičnine v naravi - ovire za vračilo v naravi - bistvena okrnitev možnosti za opravljanje dejavnosti - prostorski kompleks
Sporna parcela leži znotraj kompleksa nepremičnin, ki so v uporabi tožnice in jih le-ta daje v najem, kar je ena izmed njenih dejavnosti. Preko sporne parcele poteka tudi edini dostop do sosednje poslovne stavbe, navedena parcela pa predstavlja tudi funkcionalno zemljišče objekta na parc. št. 4505, zato bi bil namen izrabe preostalih nepremičnin, ki so na tem območju v uporabi tožnice, z vrnitvijo samo sporne parcele v naravi denacionalizacijskemu upravičencu, bistveno okrnjen.
Pravica do vstopnega DDV je temeljna pravica in je jasno zapisana v določbah ZDDV-1 ter je tesno povezana z nevtralnostjo DDV. Vendar v konkretnem primeru ni možno te pravice priznati tožniku, saj ne gre za tožniku opravljeno dobavo blaga s strani izdajatelja računa. Tožnik ni izkazal, da je šlo za njemu opravljeno dobavo blaga s strani izdajatelja računa, zato tudi ni nastala pravica do odbitka davka. Tudi iz prakse SEU izhaja, da mora biti na računu zaračunana dejanska transakcija, da je DDV resnično dolg do države oz. da nastane pravica do odbitka vstopnega DDV. Zgolj zato, ker je DDV na računu naveden, ne da bi bila zaračunana resnična transakcija, pomeni, da DDV ni resnično dolg do države oz. da ne nastane pravica do odbitka vstopnega DDV.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - načelo pravičnosti in morale - kazenska zadeva
Pri pojmu pravičnosti je organ izhajal iz okoliščin konkretne kazenske zadeve, tako da je štel, da se upoštevajo predvsem osebnost obdolženca, teža kaznivega dejanja, obravnavanje pravno zapletenih vprašanj in druge konkretne okoliščine, ki kažejo na to, da bo pošten postopek zagotovljen le, če bo obdolženec imel strokovno obrambo z zagovornikom. Zaključil je, da glede na okoliščine obravnavane zadeve v predmetnem postopku ne gre za obravnavanje pravno zapletenih vprašanj, poleg tega pa ni dodatnih konkretnih okoliščin, ki kažejo, da bo pošten postopek zagotovljen le, če bo imel prosilec na prvi stopnji kazenskega postopka pomoč strokovne obrambe. Takšni zaključki organa so po presoji sodišča preuranjeni, zato je sodišče tožbi ugodilo.
Četudi je vplivno območje po zgraditvi stanovanjske stavbe z izvedenskim mnenjem nesporno dokazano in je bila tožeča stranka v upravnem postopku v skladu z določbo 64. člena ZGO-1 pravilno vključena v postopek, to ne pomeni hkrati tudi, da ima slednja po njenem zgolj pavšalnem sklicevanju na ZGO-1 v teh predpisih pravno podlago za izdajo soglasja k predmetni gradnji.
V postopku izdaje gradbenega dovoljenja lahko stranski udeleženci uveljavljajo le svoje pravno varovane pravice in pravne koristi, to je pravice, ki so kot takšne varovane v predpisih, za kar pa v tem primeru zatrjevanega zimskega osenčenja rastlinjakov ne gre.
mediji - strokovni nadzor nad izvajanjem programskih zahtev in omejitev - oglaševanje
V informativno – propagandnih oddajah v televizijskem programu gre za odplačno predvajanje programskih vsebin, v katerih se prek obravnave splošno zanimivih tem posredno oglašuje določeno podjetje, storitve ali izdelke.
APEK je pravilno zaključil, da gre pri spornih oddajah za odplačno predvajanje programskih vsebin, v katerih se prek obravnave splošno zanimivih tem (iger na srečo) posredno oglašuje določeno podjetje, storitve ali izdelke. Po njenih ugotovitvah je celotna oddaja posameznega predvajanja prepletena s prikazi različnih oglaševalskih elementov, omenjanjem podjetja in iger s strani voditelja, vabljenjem gledalcev k novim vplačilom za prihodnja žrebanja ob hkratni objavi spletnega naslova podjetja itd.
ZUP člen 67, 99. Uredba o odlaganju odpadkov na odlagališčih člen 30, 31, 31/1, 31/2, 31/3.
okoljevarstveno dovoljenje - dopolnitev vloge - rok za dopolnitev vloge - podaljšanje roka - opravičljivi razlogi za podaljšanje - prostorsko načrtovanje - odlagališče odpadkov
Odločitev o podaljšanju roka iz opravičljivih razlogov je treba presojati tako, da se upoštevajo vse okoliščine konkretnega primera. Ena izmed pomembnih okoliščin, ki vplivajo na odločitev, je zakonodaja, ki ureja določeno področje. V obravnavani zadevi so določbe, ki od vlagateljev zahteve za izdajo okoljevarstvenega soglasja in okoljevarstvenega dovoljenja zahtevajo predložitev določene dokumentacije zelo natančne, torej je vlagatelju zahteve že ob vložitvi vloge znano, katero dokumentacijo mora priložiti, obenem pa se zaradi varstva okolja pred obremenjevanjem ter v smislu temeljnih načel ZVO-1 od organov terja relativno hitro odločanje.
Nameravani poseg je v nasprotju z drugim členom 31. člena Uredbe o odlaganju odpadkov na odlagališčih, saj je upravni organ nesporno ugotovil, da tri parcele niso del obstoječega odlagališča in da bi bili trije objekti od roba odlagališča oddaljeni cca. 70 m, kar je manj, kot določa navedena uredba v 31. členu.
ZASP člen 147, 148, 150. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4.
avtorska pravica - kolektivno upravljanje avtorskih pravic - dovoljenje za kolektivno upravljanje - začasno dovoljenje za kolektivno upravljanje - ista upravna zadeva - zavrženje vloge
Litispendenca (oziroma odsotnost litispendence) je procesna predpostavka, od katere je odvisna dopustnost vloge. Če upravni organ ugotovi, da je že začet upravni postopek o isti upravni stvari, kasnejšo vlogo zavrže, ne da bi se spuščal v vprašanje njene utemeljenosti.
Sodišče se z upravnim organom strinja, da ZASP ne pozna posebnega zahtevka o spremembi začasnega dovoljenja za kolektivno upravljanje v stalno dovoljenje za kolektivno upravljanje.
Tožnik s tožbo zahteva vračilo prisilno odtegnjenih denarnih sredstev po sklepu o prisilni izterjavi na podlagi 281. člena ZUP. Iz upravnega spisa namreč izhaja, da je drugostopenjski organ njegovi pritožbi zoper sklep o prisilni izterjavi ugodil, sklep odpravil in zadevo vrnil prvostopenjskemu organu v ponovni postopek. Pravne posledice odprave iz 281. člena ZUP-a v takem primeru ne nastopijo, zato bo lahko tožnik ugovore, ki se nanašajo upravičenost izterjave po sklepu o prisilni izterjavi, uveljavljal v tem ponovljenem postopku.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - obseg odobrene brezplačne pravne pomoči - zavrnitev zahtevka
V konkretni zadevi je bila prosilki dodeljena brezplačna pravna pomoč za vložitev tožbe in zastopanje pred delovnim sodiščem, zato je neutemeljen tožbeni ugovor, da bi morala biti tožniku priznana tudi nagrada za vložitev predloga za izdajo začasne odredbe in v tej zvezi priznani tudi priglašeni stroški. Priznanje stroškov zastopanja je namreč vezano na obseg dodeljene brezplačne pravne pomoči.
Tožnik je priglasil stroške za izdajo začasne odredbe in materialne stroške v večjem znesku, kot so mu bili priznani, zato sodišče ugotavlja, da je obrazložitev izpodbijanega akta sicer pomanjkljiva, ker v izreku izrecno ni bil ta del zahtevka zavrnjen, torej v nasprotju z določbo 214. člena ZUP, vendar v obravnavanem primeru navedena kršitev ni vplivala na pravilnost izpodbijane odločitve.
carina - začasni uvoz s popolno oprostitvijo uvoznih dajatev - nastanek carinskega dolga - plačilo carinskega dolga
Voznik tovornega vozila s prikolico ni imel v vozilu ustreznih prevoznih listin, zlasti pa ne CEMT dovoljenja, zato gre v konkretnem primeru za opravljanje nedovoljenega prevoza v notranjem prometu Skupnosti, saj obveznosti, ki morajo biti izpolnjene za začasni uvoz s popolno oprostitvijo uvoznih dajatev niso bile izpolnjene. V trenutku, ko obveznosti za popolno oprostitev niso bile več izpolnjene, je za tovorno vozilo nastala obveznost plačila carinskih dajatev.
Na podlagi drugega odstavka 204. člena CZS nastane carinski dolg v trenutku, ko se obveznost, neizpolnitev katere povzroči nastanek carinskega dolga, preneha izpolnjevati, ali v trenutku, ko je bilo blago dano v zadevni carinski postopek, če se naknadno ugotovi, da eden od pogojev za vnos blaga v ta postopek ni bil izpolnjen. V danem primeru niso bili upoštevani pogoji za vnos blaga v postopek začasnega uvoza s popolno oprostitvijo uvoznih dajatev. Za predmetno vlečno vozilo s prikolico je posledično nastal carinski dolg v skladu s točko a) prvega odstavka 204. člena CZS.
odvzem otroka - oddaja otroka v rejništvo - soglasje staršev
Pristojni upravni organ, ki od leta 2008 spremlja družinske in socialne razmere, v katerih otrok živi ter katerega listine se nanašajo na obravnavani primer in vključujejo vsa poročila in opažanja upravnega organa samega, kot tudi drugih ustanov oziroma zavodov, je pravilno ugotovil, da je za ureditev družinskih razmer ukrep oddaje v rejništvo, ki je sicer začasne narave, glede na izkazane trenutne osebnostne okoliščine obeh staršev, ki ne zmoreta skrbeti za normalen psihofizični razvoj mld. otroka, v danih okoliščinah najbolj primeren ukrep.