mediji - strokovni nadzor nad izvajanjem programskih zahtev in omejitev - oglaševanje
V informativno – propagandnih oddajah v televizijskem programu gre za odplačno predvajanje programskih vsebin, v katerih se prek obravnave splošno zanimivih tem posredno oglašuje določeno podjetje, storitve ali izdelke.
APEK je pravilno zaključil, da gre pri spornih oddajah za odplačno predvajanje programskih vsebin, v katerih se prek obravnave splošno zanimivih tem (iger na srečo) posredno oglašuje določeno podjetje, storitve ali izdelke. Po njenih ugotovitvah je celotna oddaja posameznega predvajanja prepletena s prikazi različnih oglaševalskih elementov, omenjanjem podjetja in iger s strani voditelja, vabljenjem gledalcev k novim vplačilom za prihodnja žrebanja ob hkratni objavi spletnega naslova podjetja itd.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - obseg odobrene brezplačne pravne pomoči - zavrnitev zahtevka
V konkretni zadevi je bila prosilki dodeljena brezplačna pravna pomoč za vložitev tožbe in zastopanje pred delovnim sodiščem, zato je neutemeljen tožbeni ugovor, da bi morala biti tožniku priznana tudi nagrada za vložitev predloga za izdajo začasne odredbe in v tej zvezi priznani tudi priglašeni stroški. Priznanje stroškov zastopanja je namreč vezano na obseg dodeljene brezplačne pravne pomoči.
Tožnik je priglasil stroške za izdajo začasne odredbe in materialne stroške v večjem znesku, kot so mu bili priznani, zato sodišče ugotavlja, da je obrazložitev izpodbijanega akta sicer pomanjkljiva, ker v izreku izrecno ni bil ta del zahtevka zavrnjen, torej v nasprotju z določbo 214. člena ZUP, vendar v obravnavanem primeru navedena kršitev ni vplivala na pravilnost izpodbijane odločitve.
Pravilnik o identifikaciji in registraciji goved člen 18, 18/2, 25, 26, 27.
neposredna plačila v kmetijstvu - proizvodno vezana plačila - posebna premija za bike in vole - centralni register goved - premik goved - rok za sporočanje in vpis podatkov v register
Iz 18., 25. in 26. člena Pravilnika o identifikaciji in registraciji goved je razvidno, da je obveznost sporočanja podatkov na imetniku govedi, ki je odgovoren tudi za točnost sporočenih podatkov. V obravnavani zadevi je bilo ugotovljeno, da odhod živali ni bil pravočasno javljen v CRG glede na rok iz Pravilnika. Tožnica sicer zatrjuje, da je podatke pooblaščeni organizaciji sporočila pravočasno (tj. v roku 4 dni po dogodku), s čemer naj bi svojo obveznost pravočasno izpolnila, vendar pa sodišče temu ugovoru ne more slediti. Dejanska podlaga za odločitev v tej zadevi so podatki v CRG in iz njih je prvostopenjski organ pravilno izhajal, ko je odločal o tožničinih zahtevkih. Tožnica bi morala najprej zahtevati popravo podatkov v CRG, če je menila, da so netočni. Sprememba podatkov v CRG pa bo lahko podlaga za spremembo odločbe z ustreznim pravnim sredstvom. Ob stanju vpisov v CRG, ki izkazujejo nepravočasnost vpisa, pa je dejansko stanje v tem delu pravilno ugotovljeno.
ZUS-1 člen 17, 17/1, 36, 36/1, 36/1-3. ZUP člen 286, 286/1.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - sklep o dovolitvi izvršbe - stranka v postopku - upravni spor - aktivna legitimacija - zavrženje tožbe
Glede na to, da je tožnik lahko po zakonu zgolj oseba, ki je v postopku izdaje upravnega akta sodelovala, tožnik v tem postopku nima procesne legitimacije za sprožitev upravnega spora, ne glede na to, da mu je bila odločba drugostopenjskega organa o zavrnitvi pritožbe inšpekcijskega zavezanca zoper izpodbijani sklep vročena.
upravni spor - tožnik v upravnem sporu - inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - položaj stranke v inšpekcijskem postopku - zavrženje tožbe
Oseba, ki ni bila udeležena v upravnem postopku, v katerem je bil izdan akt, ki ga želi izpodbijati pred sodiščem, mora najprej doseči udeležbo v postopku izdaje izpodbijanega akta, oziroma izpodbijati upravni akt, s katerim ji je bila ta pravica odrečena.
ZKZ člen 64, 65, 65/1. Pravilnik o izvajanju komasacij kmetijskih zemljišč člen 16. ZUP člen 214, 237, 237/2, 237/2-7.
komasacija - komasacijski sklad - razdelitev zemljišč iz komasacijskega sklada - nova razdelitev zemljišč - pravica do sodelovanja v postopku - uvrstitev zemljišč v vrednostne razrede - absolutna bistvena kršitev postopka
Prvostopenjski organ bi tožnikovo pripombo o dodelitvi zaokroženih zemljišč pred odločitvijo v zadevi moral reševati, pri tem pa mu dati tudi možnost sodelovanja oziroma podaje izjave o odločilnih dejstvih iz prvostopenjske odločbe. Niti iz spisne dokumentacije ne izhaja, da bi tožnikova pripomba bila presojena kot neutemeljena ter da bi tožnik pred odločitvijo v zadevi imel možnost izjaviti se o dejstvih, na katerih odločitev v tem delu temelji, razlogi za odločitev, s katerimi drugostopenjski organ dopolnjuje obrazložitev prvostopenjske odločbe, pa nimajo podlage v predhodno pravilno izvedenem postopku.
Uvrstitev zemljišč v vrednostne razrede pomeni uvrstitev zemljišč glede na kakovost oziroma glede na uporabnost za kmetijsko proizvodnjo.
soglasje za gradnjo objekta v gozdu - postavitev čebelnjaka - posegi v gozd - pristojnost soglasodajalca
Organ bi moral v zadevi presojati le, ali bodo vplivi objekta, v zvezi s katerim je bila vložena zahteva za izdajo soglasja, bistveno ogrozili funkcije gozdov. Če bi tožnik pridobil soglasje k postaviti objekta z namembnostjo čebelnjaka in v dimenzijah, kot jih je opredelil v zahtevi, v naravi pa bi bil dejansko zgrajen drug objekt (z drugačno namembnostjo, zmogljivostjo ali dimenzijami), bi bil to razlog za ukrepanje pristojnega inšpektorja, ker bi navedeno dejansko stanje kazalo, da investitor za tak objekt nima soglasja po določbah ZG.
Sprememba predpisa mora biti sprejeta po enakem postopku, kot velja za sam predpis, ne pa s popravki, zato takšne določbe, ki dejansko spreminja PUP, ni mogoče uporabiti in na njeni podlagi utemeljevati zavrnitve zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja.
Ničelni odmik od meje s sosednjim zemljiščem je določen zaradi načina gradnje stavbe (dvojčka ali vrstne stavbe), medtem ko na preostalih robovih stavbe ni ovire za zahtevo po najmanj 4-metrskem odmiku od sosednje parcele.
Gradbeno dovoljenje se ne nanaša na pot, na katero naj bi investitorka in ostali uporabniki njene nepremičnine nezakonito posegali, kar pomeni, da se tožnikovi razlogi, navedeni v predlogu za izrek ničnosti gradbenega dovoljenja, neposredno ne nanašajo na odločbo, ki naj bi bila nična.
upravni postopek - davčni postopek - izredna pravna sredstva - odprava odločbe po nadzorstveni pravici - kasnejše drugačno stališče o uporabi materialnega zakona
V obravnavanem primeru je sporno, ali je treba tožnikovo zahtevo za odpravo odločbe organa prve stopnje po nadzorstveni pravici obravnavati vsebinsko ali pa jo kot nedovoljeno zavreči. Stališče tožene stranke, da ni upravičena presojati zadeve z uporabo tega izrednega pravnega sredstva zato, ker je odločala že o pritožbi in to zavrnila ter torej prvostopenjsko odločbo potrdila kot zakonito, po presoji sodišča ni utemeljeno.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - sklep o dovolitvi izvršbe - odstranitev objekta
Inšpekcijski ukrep odstranitve nelegalnih prizidkov in vzpostavitev prejšnjega stanja ni določen z izpodbijanim sklepom, temveč z odločbo z dne 22. 4. 2008, ki je bila izdana zaradi nelegalne gradnje. Izpodbijani sklep pa izvršbo le dovoljuje.
ZUP člen 43, 43/1, 43/2. ZGO-1 člen 62, 66, 66/1, 66/1-1.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - - skladnost projekta s prostorskim aktom - stranski udeleženec - ugovori stranskega udeleženca - emisije
Ljudje, ki živijo v neki krajevno povezani skupnosti, morajo nujno trpeti tudi nekatere neprijetnosti, ki so neogibno potrebne zaradi življenja v taki skupnosti. To pomeni, da vsak vpliv še ne pomeni prekomernega posega v pravni položaj lastnika.
Tožnica ne more uspešno uveljavljati ugovorov, ki se nanašajo na pogoje za gradnjo, katerih izpolnjevanje se ugotavlja v okviru zaščite javne koristi. Javno korist v upravnem postopku je dolžan v prvi vrsti varovati upravni organ, ki je pristojen za odločanje, kar vključuje tudi odločanje na drugi stopnji (7. člen ZUP), ter državni tožilec in državni pravobranilec.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - očitno nerazumna zadeva - obrazložitev odločbe
Določba 24. člena ZBPP organu dovoljuje zgolj presojo, ali v zadevi obstoji očiten (na prvi pogled viden) razlog, zaradi katerega prosilec ne more pričakovati, da bo s pravnim sredstvom, kot je to v obravnavanem primeru, uspešen. Zaključki toženke, da tožnik tudi k prošnji za BPP ni podal dokazov, ki bi potrjevali njegove navedbe o storitvi zatrjevanih kaznivih dejanj, tako presegajo kriterij, kot je določen v tretjem odstavku 24. členu ZBPP.
upravni postopek - davčni postopek - izredna pravna sredstva - odprava odločbe po nadzorstveni pravici - kasnejše drugačno stališče o uporabi materialnega zakona
V danem primeru je sporno, ali je treba tožnikovo zahtevo za odpravo odločbe organa prve stopnje po nadzorstveni pravici obravnavati vsebinsko ali pa jo kot nedovoljeno zavreči. Stališče tožene stranke, da ni upravičena presojati zadeve z uporabo tega izrednega pravnega sredstva zato, ker je odločala že o pritožbi in to zavrnila ter torej prvostopenjsko odločbo potrdila kot zakonito, po presoji sodišča ni utemeljeno.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - sprememba namembnosti - podatki iz PGD
Upravni organ je dolžan odmeriti komunalni prispevek v zvezi z načrtovano spremembo namembnosti v obsegu, kakršen je prikazan v PGD in za katerega naj bi upravna enota izdala gradbeno dovoljenje.
brezplačna pravna pomoč - sprememba okoliščin za dodelitev brezplačne pravne pomoči - napačna uporaba materialnega prava
Tožena stranka ne more urejati razmerij za nazaj tako, da bi tožnici prenehala brezplačna pravna pomoč eno leto in tri mesece pred izdajo sedaj izpodbijane odločbe, saj bi taka možnost morala biti izrecno predvidena v zakonu, to pa ni.
pravnomočna odločitev o prepovedi vlaganja novih prošenj - vložitev nove prošnje - nedovoljena prošnja - zavrženje prošnje
Tožnica je prošnje vložila v času, ko je zanjo veljala prepoved vlaganja prošnje po petem odstavku 20. člena ZBPP. Ob dokončni (in pravnomočni) odločitvi o prepovedi vlaganja prošenj in nespornem dejstvu, da so bile obravnavane prošnje tožnice vložene še v času veljavne prepovedi, je organ za BPP sprejel pravilen zaključek o nedovoljenosti vložitve prošenj za BPP.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - predpostavke odškodninske odgovornosti
Vsak lahko zahteva vračilo povzročene škode, vendar le ob izpolnjenih pogojih odškodninskega delikta. Tožena stranka je v konkretnem primeru pravilno ocenila, da nedopustno dejanje kot element odškodninskega delikta ni izkazan s takšno verjetnostjo, da bi bilo mogoče pričakovati, da bo tožnik v civilnem pravdnem postopku nedopustno ravnanje uspešno izkazal, zato tudi ne vzročne zveze med zatrjevano škodo in nedopustnim ravnanjem.