ZKZ člen 20, 20/4, 22, 23, 23/1, 23/1-2, 23/2, 23/2-1. ZKme-1 člen 141.
odobritev pravnega posla - predkupni upravičenec - kmet mejaš - dohodek iz kmetijske dejavnosti
Zgolj lastništvo kmetijskih zemljišč še ne pomeni opravljanja kmetijske dejavnosti in posledično opravljanja le-te zaradi preživljanja, saj morajo biti izkazani tudi pridelki oziroma sredstva, pridobljena iz obdelave kmetijskih površin. Iz vseh predloženih dokazil izhaja, da tožnica v letu 2009 nedvomno ni ustvarila iz naslova kmetijske dejavnosti 2/3 letne povprečne plače na zaposlenega v RS, tj. 11.512,00 EUR, in sicer to pomeni vrednost kmetijskih pridelkov na kmetiji, vključno s prihodki iz naslova ukrepov kmetijske politike in iz naslova državnih pomoči v gospodarskem letu pred ugotavljanjem pogojev. Ob neizkazanem vpisu rejnih živali (konj) v register KMG-MID, organ ni mogel kot dela tožničinega dohodka upoštevati oskrbe konj in konjereje.
ZDru-1 člen 1, 9. ZUS-1 člen 2, 2/2, 36, 36/1, 36/1-4.
tekmovalna licenca - pravna oseba zasebnega prava - konjeniški klub - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
Ni upravni akt v smislu 2. odstavka 2. člena ZUS-1 sklep tožene stranke, ki je pravna oseba zasebna prava, s katerim je bilo naloženo osebi, da je potrebno plačati dolgove, sicer bo njena tekmovalna licenca do plačila dolga zamrznjena.
Sodišče ni moglo ugotoviti, da ima tožena stranka javna pooblastila na področju zamrznitve tekmovalne licence, ki bi jih podelil zakonodajalec in da bi na tej podlagi sodišče lahko ugotovilo, da je izpodbijani akt prvostopenjskega organa upravni akt ali da poseben zakon določa, da o zakonitosti izpodbijanega akta odloča sodišče v upravnem sporu.
mednarodna zaščita - preganjanje - politično preganjanje - upravni spor - tožbena novota - državljanstvo Hrvaške
Tožena stranka je pravilno ugotovila, da ni mogoče slediti tožnikovim navedbam, da so kazenski postopki, v katerih se je preverjala njegova prištevnost, ter postopek za odvzem poslovne sposobnosti, ena od oblik političnega preganjanja, saj ni prav nič spornega v tem, da je bil postopek zoper tožnika zaradi kaznivih dejanj in lažnih obtožb ustavljen zaradi tožnikove neprištevnosti.
Tožena stranka je ugotovila, da v obsodbi, psihiatričnih mnenjih in postopku odvzema poslovne sposobnosti ni zaslediti elementov preganjanja in tudi kar se tiče groženj, je pravilno ocenila, da ima tožnik v izvorni državi učinkovito zaščito glede na to, da so vse grožnje po prijavi policiji prenehale in nikoli niso bile realizirane, zaradi česar ni utemeljenih razlogov za prepričanje, da bi bil tožnik ob vrnitvi v izvorno državo podvržen preganjanju ali resni škodi.
brezplačna pravna pomoč - sprememba okoliščin za dodelitev brezplačne pravne pomoči - napačna uporaba materialnega prava
Tožena stranka ne more urejati razmerij za nazaj tako, da bi tožnici prenehala brezplačna pravna pomoč eno leto in tri mesece pred izdajo sedaj izpodbijane odločbe, saj bi taka možnost morala biti izrecno predvidena v zakonu, to pa ni.
ZBPP člen 24, 34, 34/4. ZUP člen 214. ZUS-1 člen 17, 17/3, 18, 18/1.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - obrazložitev odločbe - obrazložitev izpolnjevanja vsebinskega kriterija - državni pravobranilec kot zastopnik javnega interesa
Tožena stranka je v izpodbijani odločbi navedla pravno podlago za odločitev, ki se nanaša na izpolnjevanje vsebinskega pogoja, ki mora biti podan za dodelitev brezplačne pravne pomoči, navedla je tudi konkretno, da so bile izvršbe, ki so se vodile zoper mater stranke z interesom, prekinjene zaradi smrti in da se sedaj vodijo zoper stranko z interesom kot novo dolžnico, ki odgovarja za zapustničine dolgove do višine podedovanega premoženja. Taka obrazložitev ni tako pomanjkljiva, da bi bilo potrebno zaradi tega odločbo odpraviti. Podatki upravnega spisa tudi potrjujejo ugotovitev v izpodbijani odločbi, da zadeva ni očitno nerazumna in da je pomembna za osebni in socialno-ekonomski položaj stranke z interesom. Čeprav na podlagi teh podatkov ni mogoče predvideti rešitve v konkretnih izvršilnih zadevah, pa je tožena stranka pravilno ugotovila to, da zadeva ni očitno nerazumna, kar pa zadostuje za ugotovitev, da je vsebinski pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči izpolnjen.
Treba je tudi upoštevati, da gre v konkretnem primeru za enostavno zadevo, v kateri je bila do izdaje odločbe udeležena ena sama stranka, pri čemer je bilo zahtevku ugodeno in zato obrazložitev v takem obsegu, kot je bila podana, zadostuje.
urejanje in evidentiranje meje - neskladje med urejeno in katastrsko mejo - mejna obravnava - podpis zapisnika mejne obravnave - domneva strinjanja s potekom meje
Kolikor se tožnik sklicuje, da je bilo med lastniki sosednjih parcel dogovorjeno, da se meja med (novo nastalima) parcelama določi na podlagi dejanskega uživanja, sodišče pojasnjuje, da v skladu s tretjim odstavkom 31. člena in četrtim odstavkom 38. člena ZEN v zemljiškem katastru ni mogoče kot urejene meje evidentirati meje, ki se razlikuje od meje po podatkih zemljiškega katastra. Da bi v tem delu šlo za izravnavo meje po 60. členu ZEN, pa noben podatek v upravnem spisu ne izkazuje.
Kolikor tožnik trdi, da meja med (novo nastalima) parcelama in njegovo parcelo ni pravilno urejena, ker mejna točka ni določena skladno s katastrsko mejo, sodišče iz upravnih spisov ugotavlja, da je bil tožnik navzoč na mejni obravnavi. Zapisnik o mejni obravnavi je podpisal in ni dopisal nobenih pripomb k poteku postopka mejne obravnave oziroma k navedbam v zapisniku. S tem se šteje, da je s pokazano mejo soglašal in je zato upravni organ imel podlago za odločitev o evidentiranju urejene meje.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - predpostavke odškodninske odgovornosti
Vsak lahko zahteva vračilo povzročene škode, vendar le ob izpolnjenih pogojih odškodninskega delikta. Tožena stranka je v konkretnem primeru pravilno ocenila, da nedopustno dejanje kot element odškodninskega delikta ni izkazan s takšno verjetnostjo, da bi bilo mogoče pričakovati, da bo tožnik v civilnem pravdnem postopku nedopustno ravnanje uspešno izkazal, zato tudi ne vzročne zveze med zatrjevano škodo in nedopustnim ravnanjem.
pravnomočna odločitev o prepovedi vlaganja novih prošenj - vložitev nove prošnje - nedovoljena prošnja - zavrženje prošnje
Tožnica je prošnje vložila v času, ko je zanjo veljala prepoved vlaganja prošnje po petem odstavku 20. člena ZBPP. Ob dokončni (in pravnomočni) odločitvi o prepovedi vlaganja prošenj in nespornem dejstvu, da so bile obravnavane prošnje tožnice vložene še v času veljavne prepovedi, je organ za BPP sprejel pravilen zaključek o nedovoljenosti vložitve prošenj za BPP.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - postopek hrambe sprememb statuta sindikata - pravni interes - zavrženje tožbe
V konkretnem primeru gre za spor zaradi vpisa sprememb imena in akta sindikata v evidenco statutov sindikatov na podlagi 3. člena ZRSin, kar pomeni, da je tožnik v upravnem sporu lahko le tisti, ki je v upravnem postopku imel lastnost stranke v smislu prvega odstavka 43. člena ZUP. Iz navedenih določb ZRSin izhaja, da se nanašajo samo na tisti sindikat, ki meni, da se ime, kratica in znak sindikata ne razlikujejo bistveno in nedvoumno od njegovega imena, kratice in znaka, opredeljenega v statutu, ki ga že ima v hrambi. Za tak primer v obravnavani zadevi ne gre, saj je tožeča stranka zahtevala vpis sprememb imena drugega (od tožeče stranke same različnega) sindikata.