ukrep tržnega inšpektorja - potrošniški kredit - potrošniška kreditna pogodba - izjema od uporabe ZPotK-1 - razlaga zakonske določbe - rok vračila kredita - stroški kredita
Glede časovnega pogoja iz določbe 4. točke 3. člena ZPotK-1 se sodišče strinja z razlago tožeče stranke, da gre za izjemo takrat, ko se mora kredit odplačati v treh mesecih in s tem kadarkoli v roku do treh mesecev, ne pa točno v roku treh mesecev ali več.
Glede stroškovnega pogoja iz določbe 4. točke 3. člena ZPotK-1 pa se sodišče strinja z razlago tožene stranke, da je v zakonu postavljena zgornja oziroma absolutna meja stroškov kredita (10 EUR), relativno mejo stroškov kredita, ki je določena v odstotku od zneska kredita, pa je treba upoštevati skupaj z absolutno in ne alternativno.
Tožeča stranka v tožbi obširno navaja razloge, ki se nanašajo na vsebinsko odločitev o carinskem dolgu in o katerem je bilo že pravnomočno odločeno, zato sodišče v tem sporu ponovno teh razlogov ni presojalo.
V prvostopenjski odločbi v izreku sicer res ni navedeno, kdo je carinski zavezanec, določno pa je naveden tožnik, ki je po odločbi Carinskega urada Koper, ki je izvršilni naslov, carinski zavezanec.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - pritožba zoper sodbo Upravnega sodišča - pristojnost za odločanje o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči
Zoper sodbo Upravnega sodišča, v zvezi s katero tožnica prosi za odobritev BPP, po določbah ZUS-1 ni mogoče vložiti pritožbe. Zato je utemeljeno sklepanje pristojnega organa, da tožnica s pritožbo ne more uspeti, in posledično pravilen zaključek, da ne izpolnjuje pogojev za odobritev BPP.
Kot neutemeljen sodišče zavrača tudi ugovor nepristojnosti. Izpodbijana odločba je izdana skladno z določbami 2. člena ZBPP, po katerih o odobritvi BPP odloča predsednik sodišča prve stopnje oziroma po njegovem pooblastilu drug sodnik, ki ima položaj sodnika svetnika na istem sodišču.
ZDen člen 18, 18/3, 19, 19/1, 19/1-3. ZNKD člen 51, 51/1. ZON člen 85, 85/1, 171, 171/1. ZTNP člen 6.
denacionalizacija - vrnitev nepremičnine v naravi - ovire za vračilo v naravi - narodni park - izvzetje iz pravnega prometa
Tudi če se določbo prvega odstavka 51. člena ZNKD razlaga v pomenu izvzetosti iz pravnega prometa, ki preprečuje vračanje v denacionalizaciji, se ta omejitev ni mogla nanašati na vsa zemljišča na območju TNP, pač pa lahko le na dele naravne in kulturne dediščine, ki so bili zaradi naravne, kulturne, zgodovinske ali estetske vrednosti s posebnim aktom zavarovani kot naravna znamenitost oziroma kulturni ali zgodovinski spomenik v skladu s 6. členom ZTNP. Nepremičnine, ki so predmet vračanja z izpodbijano odločbo, pa s posebnim aktom v smislu 6. člena ZTNP niso bile zavarovane kot naravna znamenitost, kar pomeni, da za vračanje teh ob uveljavitvi ZDen ovira po 3. točki prvega odstavka 19. člena ZDen ni bila podana.
Kmetijska zemljišča z območja TNP so prešla v državno (in občinsko) last po ZSKZ, ZZad in ZLPP in ne na podlagi določb ZON. Omejitev iz 3. točke prvega odstavka 19. člena ZDen, v povezavi z ZNKD in ZON, tako ni ovira za vračanje zemljišč z območja TNP, ki niso bila posebej zavarovana kot naravna znamenitost.
vojni veteran - veteranski dodatek - pogoji za priznanje veteranskega dodatka - starostni pogoj - popolna izguba delovne zmožnosti
Ob dejstvu, da tožnik ni dopolnil 50 let starosti, bi moral izkazati drugi zakonski pogoj za priznanje veteranskega dodatka, to je z odločbo ZPIZ izkazati, da ima trajno popolno izgubo delovne nezmožnosti, torej I. kategorijo invalidnosti. Tega pa tožnik ni izkazal, saj v ugotovitvenem postopku pridobljeni Izvid in mnenje zdravniškega komisije prve stopnje ne zadošča za izpolnitev pogoja nastale trajne popolne izgube delovne zmožnosti, kot ga določa prvi odstavek 6. člena ZVV.
DDV - dodatna odmera DDV - neplačujoči gospodarski subjekt - navidezni pravni posli - fiktivni računi - montažna dela
Odbitek vstopnega DDV je pravica, ki gre davčnemu zavezancu ob izpolnjevanju določenih pogojev. V obravnavanem primeru gre za nepriznavanje odbitka vstopnega DDV tožniku na podlagi računov, ki jih je izdala družba, za katero je bilo ugotovljeno, da je „neplačujoči gospodarski subjekti“. Glede spornih računov je davčni organ ugotavil, da navedena družba storitev, zaračunanih po navedenih računih, ni opravila in da so bili navedeni računi izdani le z namenom pridobitve davčnih ugodnosti. Iz objektivnih okoliščin pa izhaja, da je tožnik vedel ali bi moral vedeti, da sodeluje pri goljufivih transakcijah, katerih namen je pridobitev davčnih ugodnosti ter mu ne gre odbitek vstopnega DDV.
ZDDPO člen 11, 12. ZDDPO-1 člen 11, 20. SRS standard 21.
davek od dohodkov pravnih oseb - davčno priznani odhodki - stroški svetovalnih storitev - izdelava študij - verodostojna knjigovodska listina - uporaba SRS - nepotrebni in z običajno poslovno prakso neskladni stroški
Sodišče pritrjuje ugotovitvi, da je tožnica poslovne dogodke knjižila na podlagi neverodostojnih knjigovodskih listin in da zatrjevanih poslovnih dogodkov ni dokazala. Knjigovodska listina je namreč skladno s SRS 21 verodostojna le, če izkazuje poslovne dogodke verodostojno in pošteno; sestavljena mora biti tako, da na njeni podlagi strokovna oseba, ki ni sodelovala v poslovnem dogodku, jasno in brez kakršnihkoli dvomov spozna naravo in obseg poslovnih dogodkov. Izpodbijana odločitev je zato utemeljena že v določbah 11. člena ZDDPO oziroma ZDDPO-1. Pri tem se davčni organ na SRS 21 utemeljeno sklicuje tudi pri davčni obravnavi odhodkov za leto 2006. Kot izhaja iz 2. točke Uvoda v SRS (2006) je uporaba SRS 20 do 24 le priporočena, ni pa obvezna, ker gre po njihovi vsebini za pravila skrbnega računovodenja. Gre torej le za način sicer obveznega zagotavljanja pravilnosti in resničnosti podatkov. Da bi tožnica resničnost in poštenost računovodskega poročanja zagotavljala z drugačnimi internimi pravili o računovodenju, niti ne zatrjuje. Ker je resničnost poslovnih dogodkov dokazovala s predloženimi študijami, davčni organ odločitev utemeljeno opre tudi na določbe 12. člena ZDDPO ter 20. člena ZDDPO-1 in jo ob utemeljenem dvomu v resničnost poslovnega dogodka dodatno utemelji z ugotovitvijo, da gre za strošek, ki je, glede na ceno storitve in vsebino predloženih študij (prepis spletnih strani), davčno nepotreben in neskladen z običajno poslovno prakso. Stališče tožnice, da se uporabljeni pravni podlagi medsebojno izključujeta, zato ni utemeljeno.
Davčni organ tožniku pravilno ni priznal pravice do odbitka vstopnega DDV na podlagi računov, za katere je ugotovil, da so jih je izdali „neplačujoči gospodarski subjekti“, tožniku pa očita, da je vedel oz. bi moral vedeti, da sodeluje pri poslih, katerih namen je pridobitev davčnih ugodnosti. Zato mu pravica do odbitka vstopnega DDV iz tega naslova ne gre, kar je tudi skladno s prakso SEU. Sporni računi, s katerimi je tožnik dokazoval pravico do odbitka vstopnega DDV in obravnavani posli dobave motornih vozil, so navidezni. Tudi pri komisijskih poslih, kjer so bila vozila prepeljana preko družb, gre po presoji sodišča za navidezne komisijske posle, ki prikrivajo dejanski posel, to je prodajo vozil iz Skupnosti v Republiko Slovenijo z namenom utaje davkov.
Pravilnik o evidenci dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč člen 7.
neposredna plačila v kmetijstvu - zahtevek za ohranjanje ekstenzivnega travinja v letu 2007 - prijavljena površina - dejanska raba - ugotavljanje dejanske rabe površin - neskladje med prijavljeno in ugotovljeno površino - dejanska raba 1300 - pravna podlaga ugotavljanja dejanske rabe - znižanje pomoči
Sama paša živine še ni zadosten pogoj, da površina izpolnjuje pogoje za upravičeno rabo „1300-trajni travnik“, pač pa mora poleg tega izpolnjevati tudi kriterije glede zaraščenosti površin.
Pogoji za ukrepe so določeni vsako leto v Uredbah Vlade RS, zato je sklicevanje tožeče stranke na uspešno uveljavljanje ukrepov v letih pred spornim leto 2007, brezpredmetno.
upravni spor - pravdna sposobnost - zakoniti zastopnik - zavrženje tožbe
Tožeča stranka je pravna oseba in kot taka lahko procesna dejanja opravlja po svojem zakonitem zastopniku. Na okoliščino, da pravno osebo zastopa njen zakoniti zastopnik, pazi sodišče po uradni dolžnosti (80. člen ZPP).
vojaški invalid - priznanje statusa vojaškega invalida - prepozno vložena vloga - zavrženje vloge
Na podlagi določbe drugega odstavka 121. člena ZVojI se vloži zahteva za priznanje statusa in pravic vojaškega vojnega invalida oz. civilnega invalida vojne na podlagi okvare zdravja zaradi bolezni ali poslabšanja bolezni, dobljene ob vojaški agresiji na Republiko Slovenijo v letu 1991 najkasneje v dveh letih od uveljavitve tega zakona. Iz določbe 133. člena ZVojI pa nesporno izhaja, da je ZVojI pričel veljati 1. 1. 1996. Dvoletni rok za uveljavljanje zahteve je tako 6. 12. 2010 že potekel in je tako tožnik svojo zahtevo vložil prepozno.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - neskladna gradnja - bioplinarna - sestavljen objekt - spremenjena lega objekta - spremenjena namembnost objekta
Tožnik je zgradil zahtevni energetski objekt – bioplinarno. To sicer sestavljajo posamični deli (objekti), vendar lahko ti le kot celota funkcionirajo v smislu bioplinarne, kar pomeni, da je treba vse posamezne objekte obravnavati z vidika celote, torej kot sestavne dele energetskega objekta za proizvodnjo bioplina. Za tak objekt pa tožnik ni dobil gradbenega dovoljenja.
Iz drugega odstavka 153. člena ZGO-1 izhaja, da mora biti pri neskladni gradnji možna uskladitev z izdanim gradbenim dovoljenjem, kar pa v primeru postavitve objekta na drugačni lokaciji ni mogoče.
ZUreP-1 člen 92, 92/2, 92/3, 93, 93/3, 100, 100/1, 100/2, 100/3, 102, 102/1, 110, 110/2, 110/7. EZ člen 18, 18/1, 59, 59/1.
razlastitev - javna korist - omejitev lastninske pravice - služnost v javno korist - daljnovod - uvedba postopka omejitve lastninske pravice - rekonstrukcija daljnovoda po obstoječi trasi
Na podlagi dejstev, ki izhajajo iz upravnega spisa in ki jih organ navaja v svoji odločbi, ob upoštevanju bistvenega dejstva, da trasa daljnovoda že poteka čez tožnikovi zemljišči, je tudi po presoji sodišča v tej zadevi izkazana javna korist za omejitev oziroma obremenitev lastninske pravice s trajno služnostjo v javno korist.
Uredba Komisije (ES) št. 796/2004 z dne 21. aprila 2004 o podrobnih pravilih za izvajanje navzkrižne skladnosti, modulacije in integriranega administrativnega in kontrolnega sistema, predvidenih z Uredbo Sveta (ES) št. 1782/2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike ter o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete člen 49 - 56. Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2008 člen 4.
neposredna plačila v kmetijstvu - prijavljena površina - dejanska raba - ugotavljanje dejanske rabe površin - pravna podlaga ugotavljanja dejanske rabe - neskladje med prijavljeno in ugotovljeno površino - zavrnitev zahtevka
Dejanska raba površin je bila pravilno ugotovljena, saj je bila opravljena kontrola z izvedenci skladna s sklepom o njihovem imenovanju in vsemi zakonskimi in podzakonskimi akti, ki so jih v skladu s sklepom, pri svojem delu morali upoštevati, pri čemer so izvedenci do ugotovitev prišli soglasno.
ZUP člen 9, 238, 238/3. CZS člen 96. Uredba Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti člen 365.
Upravni organ druge stopnje je v dopolnitvi pritožbe predloženo kopijo carinske deklaracije, potrjeno s strani namembnega carinskega urada, utemeljeno štel za pritožbeno novoto, saj se tožeča stranka ne more sklicevati, da je za nezaključen tranzitni postopek izvedela šele iz izpodbijane odločbe. Poleg tega pa je tožeča stranka tista, ki je v skladu s 96. členom CZS odgovorna za predložitev nedotaknjenega blaga namembnemu carinskemu uradu v predpisanem roku, pri čemer je dolžna spoštovati ukrepe, ki so jih carinski organi sprejeli za zagotovitev prepoznavanja, ter za spoštovanje določb skupnostnega tranzitnega postopka.
CZS člen 218, 219, 220. ZDavP-2 člen 45, 46, 95, 130. Uredba Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti člen 69, 72, 72/3, 72a, 80, 94, 94/3, 94/5.
Tožeča stranka tekom postopka ni dokazala, da se izdelki lahko razumejo kot izdelki s poreklom iz države upravičenke in je zato upravičena do tarifnih ugodnosti tarifnih preferencialov.
ZUP člen 9, 233. ZLS člen 33, 69, 69/4. Pravilnik o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije člen 219. Javni razpis za sofinanciranje programov in/ali projektov MOL za leto 2011: Socialno varstvo in zavarovanje zdravja - zdravo mesto točka 8.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni razpis - enostopenjski postopek - pravica do izjave - razpisna merila - ustrezna kadrovska zasedba - preseganje predpisanega maksimuma ur po delovnopravni zakonodaji - obravnavanje več projektov kot celote
Akti, ki jih izda župan, so (če zakon ne določa drugače) dokončni ter o njihovi zakonitosti odloča sodišče v upravnem sporu. Enako velja za akte podžupana, ki jih ta po pooblastilu župana izda v okviru nalog iz pristojnosti župana. Zato je sodišče štelo, da je bila v obravnavanem primeru s pritožbami tožniku zgolj dana možnost, da se v postopku izjavi o odločilnih dejstvih in okoliščinah, kar pomeni, da je o zavrnitvi sofinanciranja dejansko odločil šele župan.
Za odločitev v zadevi je ključno merilo ustrezne kadrovske zasedbe, ki v javnem razpisu ni podrobneje razdelano in ni omejeno na število, usposobljenost in izkušnje izvajalcev, temveč ga je skladno z besedilom javnega razpisa treba razlagati tako, da terja takšno kadrovsko zasedbo, vključno s številom ur dela posameznih izvajalcev, ki omogoča izvedbo programa. V zvezi s tem je utemeljeno stališče, da se program, pri katerem je že na njegovi podlagi ugotovljeno preseganje dovoljenega števila ur, zaradi neustrezne kadrovske strukture v sofinanciranje ne sprejme. Dejstvo, da gre za zasebni zavod, nima vpliva, saj delovnopravna zakonodaja zavezuje vse delodajalce. V obravnavanem primeru pa je toženka pri obravnavanju posameznega projekta upoštevala vse tri prijavljene projekte tožnika kot celoto in s tega vidika ocenjevala njihovo izvedljivost. Vendar ugotovitev, da seštevek delovnih ur pri vseh programih skupaj presega predpisan maksimum ur, ki ga je dopustno opraviti po delovnopravni zakonodaji, ni zadostna podlaga za sprejem izpodbijane odločitve o zavrniti vseh treh programov. Toženka bi morala vsakega od tožnikovih projektov oceniti samostojno, šele v primeru ugotovitve, da pogoje za sofinanciranje izpolnjujejo vsi projekti, pa točkovanje korigirati in zavrniti sofinanciranje programa, ki je glede na merila ocenjen z najnižjim številom točk.
ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-2. ZUP člen 179, 180 a, 180 a/3, 232, 290, 290/4.
upravni spor - dopustnost upravnega spora - upravni akt - klavzula o pravnomočnosti in izvršljivosti odločbe - zavrnitev zahteve za izdajo potrdila - molk organa - za odločanje o pritožbi zaradi molka pristojen organ
Po ZUP zoper potrdilo ni mogoče uveljavljati pravnih sredstev, ki veljajo za odločbo ali sklep.
V primeru, da organ, ki je dolžan potrditi izvršljivost upravne odločbe, tega na zahtevo stranke ne stori v 15-ih dneh, ZUP določa domnevo, da je organ zahtevo zavrnil, stranki pa je pravno varstvo zagotovljeno v pritožbenem postopku.
Za odločanje o pritožbi zaradi molka Slovenske odškodninske družbe (zaradi neizdaje potrdila o pravnomočnosti) je glede na določbo 232. členu ZUP stvarno pristojno Ministrstvo za pravosodje, v katerega delovno področje sodi izvajanje določb ZPKri ter določb ZSPOZ.
brezplačna pravna pomoč - odmera stroškov in nagrade odvetniku - predložitev napotnice - rok za predložitev napotnice
Ker je bila upravičencu z odločbo organa za brezplačno pravno pomoč dodeljena brezplačna pravna pomoč za zastopanje in svetovanje v kazenskem postopku do izdaje sodbe sodišča prve stopnje, je stališče tožene stranke, da bi moral odvetnik strošek storitve priglasiti v roku 8 dni od vročitve pisnega odpravka sodbe, izdane v navedenem kazenskem postopku, pravilno.
žrtev kaznivih dejanj - odškodnina - pogoji za priznanje odškodnine - vrste priznane škode - odškodnina za strah - odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti
ZOZKD je v razmerju do OZ specialni predpis, zato je na njegovi podlagi mogoče priznati odškodnino le za tiste vrste škod, ki jih ZOZKD izrecno določa.
Iz medicinske dokumentacije tožnice je razvidno, da so njene psihične težave le začasne narave, da se je stanje že izboljšalo ter da bodo težave sčasoma izzvenele. Navedeno po mnenju sodišča ne kaže, da gre pri tožnici za trajne bolečine, ki bi se lahko smatrale kot duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti v skladu z določbami OZ.