ukrep tržnega inšpektorja - potrošniški kredit - potrošniška kreditna pogodba - izjema od uporabe ZPotK-1 - razlaga zakonske določbe - rok vračila kredita - stroški kredita
Glede časovnega pogoja iz določbe 4. točke 3. člena ZPotK-1 se sodišče strinja z razlago tožeče stranke, da gre za izjemo takrat, ko se mora kredit odplačati v treh mesecih in s tem kadarkoli v roku do treh mesecev, ne pa točno v roku treh mesecev ali več.
Glede stroškovnega pogoja iz določbe 4. točke 3. člena ZPotK-1 pa se sodišče strinja z razlago tožene stranke, da je v zakonu postavljena zgornja oziroma absolutna meja stroškov kredita (10 EUR), relativno mejo stroškov kredita, ki je določena v odstotku od zneska kredita, pa je treba upoštevati skupaj z absolutno in ne alternativno.
Tožeča stranka v tožbi obširno navaja razloge, ki se nanašajo na vsebinsko odločitev o carinskem dolgu in o katerem je bilo že pravnomočno odločeno, zato sodišče v tem sporu ponovno teh razlogov ni presojalo.
V prvostopenjski odločbi v izreku sicer res ni navedeno, kdo je carinski zavezanec, določno pa je naveden tožnik, ki je po odločbi Carinskega urada Koper, ki je izvršilni naslov, carinski zavezanec.
Pravilnik o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije člen 231. ZRPJN člen 11, 11/2.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - pogoji za kandidiranje na javnem razpisu - razlaga določb javnega razpisa - pritožbeni postopek
Po razlagi upravnega organa je bilo z osmo alineo sedmega odstavka 6. točke javnega razpisa (ki se je glasila „Prijavitelj mora predložiti kopijo sklepa o izbiri soinvestitorja ter kopijo sklenjenih pogodb z izbranim investitorjem za gradnjo, upravljanje in vzdrževanje omrežja v lokalni skupnosti. V primeru, da sklep o izbiri še ni pravnomočen ter ti pogodbi nista sklenjeni do datuma odpiranja vlog, ima prijavitelj možnost kopijo pogodb dostaviti ministrstvu naknadno, na podlagi poziva strokovne komisije za dopolnitev vlog, v skladu z 224. členom Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije“) zahtevano, da prijavitelji predložijo pogodbe z izbranim soinvestitorjem za gradnjo, upravljanje in vzdrževanje omrežja v lokalnih skupnostih najpozneje do izteka roka, v katerem so bili pozvani na dopolnitev vloge, kar je pomenilo, da so morali biti postopki izbire soinvestitorja do tedaj zaključeni. Sodišče se s tako razlago sporne določbe javnega razpisa strinja. Tožnica ima sicer prav, da v javnem razpisu ni bilo zahtevano, da bi bil sklep o izbiri soinvestitorja pravnomočen že ob predložitvi vloge. Pravnomočen pa je moral postati do sklenitve pogodbe z izbranim soinvestitorjem. Takšna razlaga izhaja iz drugega odstavka 11. člena ZRPJN. Tožnica se torej ne more uspešno sklicevati, da je vlogo dopolnila tako, kot je bilo zahtevano (s predložitvijo pogodb), in v roku, ki je bil določen, in je s tem izpolnila vse pogoje iz razpisne dokumentacije, saj je s sklenitvijo pogodbe z izbranim sofinancerjem pred pravnomočnostjo sklepa o izbiri obšla določbo drugega odstavka 11. člena ZRPJN.
V zvezi s tožbenimi očitki, da je oba izpodbijana sklepa izdal minister in je zato kršeno načelo suspenzivnosti in devolutivnosti pritožbe, sodišče odgovarja, da Pravilnik o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije v 231. členu določa, da je zoper sklep oziroma obvestilo, če je na prvi stopnji odločalo ministrstvo, razen če gre za odločanje po zakonu o splošnem upravnem postopku, dovoljena pritožba, o pritožbi pa mora ministrstvo odločiti v roku 15 dni.
Pritožbe po 231. členu Pravilnika ni mogoče obravnavati kot redno pravno sredstvo pritožbe po ZUP, z učinki, ki ga ima to pravno sredstvo po ZUP, temveč le kot po 9. členu ZUP predpisan način zagotavljanja pravice stranke do izjave v postopku. Oba sklepa zato predstavljata odločitev, sprejeto v enostopenjskem postopku, v katerem se na zahtevo stranke (pritožbo) utemeljenost odločitve (prvega sklepa) še naknadno preveri.
davek od dohodkov pravnih oseb - davčno priznani odhodki - izguba pri prodaji delnic - dokazno breme
Tožnik je v decembru 2006 kupil delnice družbe Č. ter jih čez 13 dni, prav tako v decembru, prodal in pri tem izkazal izgubo, ki jo je knjižil kot odhodke in uveljavljal v davčnem obračunu. Glede na to, da je v kratkem času po pridobitvi finančne naložbe njen del prodal po bistveno nižji ceni od nabavne in na ta način ustvaril znatno izgubo, je davčni organ utemeljeno presojal vsebinski, to je ekonomski pomen transakcije. Dejstvo, da je bila prodaja opravljena v kratkem času po nakupu, sicer ni ključno za odločitev. Je pa to ena od okoliščin, ki vzbuja dvom v ekonomsko upravičenost prodaje. Po ugotovitvah davčnega organa v družbi Č. namreč ni prišlo do pomembnih dogodkov, ki bi lahko vplivali na bistveno znižanje tržne vrednosti te naložbe. Čim pa izkazana razlika v ceni ni bila utemeljena s takšnimi dogodki, ni podlage za upoštevanje pri prodaji delnic izkazane izgube med odhodki, ki se v skladu z določbami 11. in 20. člena ZDDPO-1 davčno priznajo samo, če so izkazani v skladu s SRS in če so kot neposreden pogoj za opravljanje dejavnosti oziroma kot posledica opravljanja dejavnosti potrebni za pridobitev davčnih prihodkov.
Davčni organ mora dokazati, na podlagi česa je davčna obveznost nastala oziroma se je povečala ali zmanjšala. Del dokaznega bremena pa nosi tudi zavezanec, če zatrjuje dejstva v svojo korist, češ da obveznost ni nastala v obsegu, kot jo ugotavlja davčni organ, za kar mora predložiti dokaze oziroma predlagati njihovo izvedbo.
ZGO-1 člen 66, 66/1, 66/1-7, 66/2. ZPNačrt člen 71, 72.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - minimalna komunalna oskrba objekta - oskrba s pitno vodo - gospodarsko-stanovanjski objekt
V konkretnem primeru gre za gradnjo objekta, ki ima ne glede na poimenovanje dvojno namembnost, tako da njegov pretežni del predstavlja stanovanjska površina. Tožena stranka pravilno ugotavlja, da sta bivanju, torej stanovanjski rabi, namenjeni dve etaži objekta, s stanovanjskimi prostori cca 100 m2 in da gospodarskemu delu služi le 50 m2. Ta ugotovitev (vsaj v delu, ki se nanaša na stanovanjsko rabo), zahteva upoštevanje določbe 7. točke prvega odstavka 66. člena ZGO-1 in drugega odstavka istega člena, torej mora biti za tovrsten objekt zagotovljena minimalna komunalna oskrba.
Pravilnik o izvrševanju proračuna Republike Slovenije člen 225. ZSV člen 10.
javni razpis - socialna vključenost na trg dela - izpolnjevanje razpisnih pogojev - opredelitev projekta
Izbrana ciljna skupina projekta glede na cilje projekta je bila preširoko opredeljena ter preslabo utemeljena. Iz vloge ni razvidna analiza, na podlagi katere bi se dalo aplicirati že preizkušene prakse preteklega projekta na ranljivi ciljni skupini oseb s težavami v duševnem zdravju na nove, razširjene ciljne skupine ter vloga posameznih ciljnih skupin glede na načrtovane aktivnosti projekta.
prijava občana v obvezno zdravstveno zavarovanje - pogoji za prijavo - finančni pogoj - samostojno opravljanje dejavnosti
Kot pogoje za prijavo občana v obvezno zdravstveno zavarovanje določa zakon razen pogojev, ki se nanašajo na izpolnitev finančnega oziroma premoženjskega cenzusa, še okoliščino, da občan ni zavarovanec iz drugega naslova. To pomeni, da morata biti oba pogoja izpolnjena kumulativno. Tožnica pa je oseba, ki na območju Republike Slovenije samostojno opravlja gospodarsko ali poklicno dejavnost kot edini ali glavni poklic, zato je zavarovana iz tega naslova po 5. točki 15. člena ZZVZZ in posledično nista izpolnjena oba zgoraj navedena pogoja za njeno prijavo v obvezno zavarovanje.
Pravilnik o registru kmetijskih gospodarstev člen 11, 11/7, 12. Uredba o plačilih za ukrepe osi 2 iz Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2007-2013 v letih 2007-2013 člen 8, 8/3, 23, 23/1 23/2. Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o plačilih za ukrepe osi 2 iz Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2007-2013 v letih 2007-2013 člen 5. Uredba komisije (ES) št. 1975/2006 z dne 7. decembra 2006 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 glede izvajanja kontrolnih postopkov in navzkrižne skladnosti v zvezi z ukrepi podpore za razvoj podeželja člen 16.
neposredna plačila v kmetijstvu - kmetijsko okoljska plačila - prijavljena površina - neskladje med prijavljeno in ugotovljeno površino
V obravnavanem primeru je znašala razlika med prijavljeno in ugotovljeno površino več kot 20 % ugotovljene površine, zato je bila odločitev prvostopenjskega organa o zavrnitvi celotnega zahtevka za ukrep KOP pravilna. Po 16. členu Uredbe 1975/2006/ES se namreč v takšnem primeru pomoč za ukrep v zvezi s površino ne odobri.
ZUreP-1 člen 92, 92/2, 92/3, 93, 93/3, 100, 100/1, 100/2, 100/3, 102, 102/1, 110, 110/2, 110/7. EZ člen 18, 18/1, 59, 59/1.
razlastitev - javna korist - omejitev lastninske pravice - služnost v javno korist - daljnovod - uvedba postopka omejitve lastninske pravice - rekonstrukcija daljnovoda po obstoječi trasi
Na podlagi dejstev, ki izhajajo iz upravnega spisa in ki jih organ navaja v svoji odločbi, ob upoštevanju bistvenega dejstva, da trasa daljnovoda že poteka čez tožnikovi zemljišči, je tudi po presoji sodišča v tej zadevi izkazana javna korist za omejitev oziroma obremenitev lastninske pravice s trajno služnostjo v javno korist.
Uredba Komisije (ES) št. 796/2004 z dne 21. aprila 2004 o podrobnih pravilih za izvajanje navzkrižne skladnosti, modulacije in integriranega administrativnega in kontrolnega sistema, predvidenih z Uredbo Sveta (ES) št. 1782/2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike ter o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete člen 49 - 56. Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2008 člen 4.
neposredna plačila v kmetijstvu - prijavljena površina - dejanska raba - ugotavljanje dejanske rabe površin - pravna podlaga ugotavljanja dejanske rabe - neskladje med prijavljeno in ugotovljeno površino - zavrnitev zahtevka
Dejanska raba površin je bila pravilno ugotovljena, saj je bila opravljena kontrola z izvedenci skladna s sklepom o njihovem imenovanju in vsemi zakonskimi in podzakonskimi akti, ki so jih v skladu s sklepom, pri svojem delu morali upoštevati, pri čemer so izvedenci do ugotovitev prišli soglasno.
ZUP člen 9, 238, 238/3. CZS člen 96. Uredba Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti člen 365.
Upravni organ druge stopnje je v dopolnitvi pritožbe predloženo kopijo carinske deklaracije, potrjeno s strani namembnega carinskega urada, utemeljeno štel za pritožbeno novoto, saj se tožeča stranka ne more sklicevati, da je za nezaključen tranzitni postopek izvedela šele iz izpodbijane odločbe. Poleg tega pa je tožeča stranka tista, ki je v skladu s 96. členom CZS odgovorna za predložitev nedotaknjenega blaga namembnemu carinskemu uradu v predpisanem roku, pri čemer je dolžna spoštovati ukrepe, ki so jih carinski organi sprejeli za zagotovitev prepoznavanja, ter za spoštovanje določb skupnostnega tranzitnega postopka.
upravni spor - pravdna sposobnost - zakoniti zastopnik - zavrženje tožbe
Tožeča stranka je pravna oseba in kot taka lahko procesna dejanja opravlja po svojem zakonitem zastopniku. Na okoliščino, da pravno osebo zastopa njen zakoniti zastopnik, pazi sodišče po uradni dolžnosti (80. člen ZPP).
CZS člen 218, 219, 220. ZDavP-2 člen 45, 46, 95, 130. Uredba Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti člen 69, 72, 72/3, 72a, 80, 94, 94/3, 94/5.
Tožeča stranka tekom postopka ni dokazala, da se izdelki lahko razumejo kot izdelki s poreklom iz države upravičenke in je zato upravičena do tarifnih ugodnosti tarifnih preferencialov.
vojaški invalid - priznanje statusa vojaškega invalida - prepozno vložena vloga - zavrženje vloge
Na podlagi določbe drugega odstavka 121. člena ZVojI se vloži zahteva za priznanje statusa in pravic vojaškega vojnega invalida oz. civilnega invalida vojne na podlagi okvare zdravja zaradi bolezni ali poslabšanja bolezni, dobljene ob vojaški agresiji na Republiko Slovenijo v letu 1991 najkasneje v dveh letih od uveljavitve tega zakona. Iz določbe 133. člena ZVojI pa nesporno izhaja, da je ZVojI pričel veljati 1. 1. 1996. Dvoletni rok za uveljavljanje zahteve je tako 6. 12. 2010 že potekel in je tako tožnik svojo zahtevo vložil prepozno.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - neskladna gradnja - bioplinarna - sestavljen objekt - spremenjena lega objekta - spremenjena namembnost objekta
Tožnik je zgradil zahtevni energetski objekt – bioplinarno. To sicer sestavljajo posamični deli (objekti), vendar lahko ti le kot celota funkcionirajo v smislu bioplinarne, kar pomeni, da je treba vse posamezne objekte obravnavati z vidika celote, torej kot sestavne dele energetskega objekta za proizvodnjo bioplina. Za tak objekt pa tožnik ni dobil gradbenega dovoljenja.
Iz drugega odstavka 153. člena ZGO-1 izhaja, da mora biti pri neskladni gradnji možna uskladitev z izdanim gradbenim dovoljenjem, kar pa v primeru postavitve objekta na drugačni lokaciji ni mogoče.
Pravilnik o evidenci dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč člen 7.
neposredna plačila v kmetijstvu - zahtevek za ohranjanje ekstenzivnega travinja v letu 2007 - prijavljena površina - dejanska raba - ugotavljanje dejanske rabe površin - neskladje med prijavljeno in ugotovljeno površino - dejanska raba 1300 - pravna podlaga ugotavljanja dejanske rabe - znižanje pomoči
Sama paša živine še ni zadosten pogoj, da površina izpolnjuje pogoje za upravičeno rabo „1300-trajni travnik“, pač pa mora poleg tega izpolnjevati tudi kriterije glede zaraščenosti površin.
Pogoji za ukrepe so določeni vsako leto v Uredbah Vlade RS, zato je sklicevanje tožeče stranke na uspešno uveljavljanje ukrepov v letih pred spornim leto 2007, brezpredmetno.
ZUP člen 9, 233. ZLS člen 33, 69, 69/4. Pravilnik o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije člen 219. Javni razpis za sofinanciranje programov in/ali projektov MOL za leto 2011: Socialno varstvo in zavarovanje zdravja - zdravo mesto točka 8.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni razpis - enostopenjski postopek - pravica do izjave - razpisna merila - ustrezna kadrovska zasedba - preseganje predpisanega maksimuma ur po delovnopravni zakonodaji - obravnavanje več projektov kot celote
Akti, ki jih izda župan, so (če zakon ne določa drugače) dokončni ter o njihovi zakonitosti odloča sodišče v upravnem sporu. Enako velja za akte podžupana, ki jih ta po pooblastilu župana izda v okviru nalog iz pristojnosti župana. Zato je sodišče štelo, da je bila v obravnavanem primeru s pritožbami tožniku zgolj dana možnost, da se v postopku izjavi o odločilnih dejstvih in okoliščinah, kar pomeni, da je o zavrnitvi sofinanciranja dejansko odločil šele župan.
Za odločitev v zadevi je ključno merilo ustrezne kadrovske zasedbe, ki v javnem razpisu ni podrobneje razdelano in ni omejeno na število, usposobljenost in izkušnje izvajalcev, temveč ga je skladno z besedilom javnega razpisa treba razlagati tako, da terja takšno kadrovsko zasedbo, vključno s številom ur dela posameznih izvajalcev, ki omogoča izvedbo programa. V zvezi s tem je utemeljeno stališče, da se program, pri katerem je že na njegovi podlagi ugotovljeno preseganje dovoljenega števila ur, zaradi neustrezne kadrovske strukture v sofinanciranje ne sprejme. Dejstvo, da gre za zasebni zavod, nima vpliva, saj delovnopravna zakonodaja zavezuje vse delodajalce. V obravnavanem primeru pa je toženka pri obravnavanju posameznega projekta upoštevala vse tri prijavljene projekte tožnika kot celoto in s tega vidika ocenjevala njihovo izvedljivost. Vendar ugotovitev, da seštevek delovnih ur pri vseh programih skupaj presega predpisan maksimum ur, ki ga je dopustno opraviti po delovnopravni zakonodaji, ni zadostna podlaga za sprejem izpodbijane odločitve o zavrniti vseh treh programov. Toženka bi morala vsakega od tožnikovih projektov oceniti samostojno, šele v primeru ugotovitve, da pogoje za sofinanciranje izpolnjujejo vsi projekti, pa točkovanje korigirati in zavrniti sofinanciranje programa, ki je glede na merila ocenjen z najnižjim številom točk.
Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da odločitev prvostopenjskega organa v zvezi s premajhnimi odmiki temelji na kriteriju oblikovanosti terena, vendar pa s tem v zvezi prvostopenjski organ ni preveril navedb strank z interesom, da tožnik sam ustvarja padajoči teren, v obrazložitvi pa tudi ni najti konkretne povezave med padajočim terenom in bližino novogradnje. Navedeno pomeni, da v tem pogledu izpodbijana odločba ni zadosti obrazložena.
Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007 - 2013 člen 1. Javni razpis za ukrep 312: Podpora ustanavljanju in razvoju mikro podjetij priloga 8.
Tožnik je v investicijsko tehnični dokumentaciji objekt, na katerem bodo inštalirani elementi sončne elektrarne, prikazal zgolj kot en objekt. Glede na navedeno površino objekta je prvostopenjski organ pravilno ugotovil, da bi tožnik za gradnjo takšnega objekta moral imeti gradbeno dovoljenje, ki pa ga tožnik s predloženo dokumentacijo ni izkazal.