začasna odredba - vpis v register agencij za zagotavljanje dela - zavrnitev vpisa - težko popravljiva škoda
V svoji zahtevi tožnica zgolj pavšalno navaja, da je pri njej zaposlenih 50 ljudi, ki so skupaj s svojimi družinami odvisni od dela pri njej. Navaja, da ima poravnane vse obveznosti do države in delavcev. V primeru, da bo zagotavljala delavce drugemu delodajalcu, ne da je vpisana v register, je v prekršku in jo bodo oglobili. Tožnica po navedenem ni navedla okoliščin, iz katerih bi bilo mogoče sklepati, da bo izvršitev izpodbijane odločbe, to je nevpis tožnice v register domačih pravnih in fizičnih oseb za opravljanje dejavnosti zagotavljanja delavcev drugemu delodajalcu, vplivala na njeno poslovanje in obstoj. To pa pomeni, da ni dokazana verjetnost nastanka težko popravljive škode, s čimer ni izpolnjen temeljni pogoj za izdajo začasne odredbe iz tretjega odstavka 32. člena ZUS-1.
Upravni organ je dolžan tudi v primeru, ko je upravičen odločati po prostem preudarku, postopati po pravilih ZUP, v skladu s katerimi mora obrazložitev odločbe med drugim (poleg ostalih podatkov) vsebovati razloge za odločitev ter navedbo, kako je organ uporabil obseg in namen prostega preudarka. Ustrezna obrazložitev odločbe je zaradi zahteve po pravnem varstvu stranke še posebej pomembna v primeru, ko organ zahtevi stranke ne ugodi (v celoti).
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - potrebni stroški
O tem, kateri stroški so bili potrebni in koliko znašajo, je upravni organ odločil v skladu z odločbo o brezplačni pravni pomoči, v kateri je natančno navedena oblika in obseg brezplačne pravne pomoči in po skrbni presoji vseh okoliščin primera. Organ za brezplačno pravno pomoč je v postopku odločanja o upravičenosti do povračila stroškov in nagrade za zastopanje izvajalcev brezplačne pravne pomoči povsem samostojen.
brezplačna pravna pomoč - odmera stroškov in nagrade odvetniku - predložitev napotnice - rok za predložitev napotnice
Ker je bila upravičencu z odločbo organa za brezplačno pravno pomoč dodeljena brezplačna pravna pomoč za zastopanje in svetovanje v kazenskem postopku do izdaje sodbe sodišča prve stopnje, je stališče tožene stranke, da bi moral odvetnik strošek storitve priglasiti v roku 8 dni od vročitve pisnega odpravka sodbe, izdane v navedenem kazenskem postopku, pravilno.
inšpekcijski ukrep - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - manj zahteven objekt
V skladu z določbami Uredbe o vrstah objektov glede na zahtevnost sporni objekt že zaradi tlorisne površine ne more šteti za enostavni objekt, prav tako ga ni mogoče uvrstiti niti med zahtevne niti nezahtevne objekte, torej predstavlja v skladu s 3. členom navedene Uredbe tak objekt manj zahteven objekt, za tak objekt pa je potrebno gradbeno dovoljenje.
gradbeno dovoljenje - pooblaščenec investitorja - pooblastilo projektantu - obseg pooblastila - pooblastilo za vložitev pravnih sredstev - pooblastilo za vložitev zahteve za vrnitev v prejšnje stanje
Projektant, ki je tožnika zastopal v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, je po tretjem odstavku 54. člena ZUP pooblaščen tudi za vložitev pritožbe zoper odločitev ter za vložitev zahteve za vrnitev v prejšnje stanje.
žrtev kaznivih dejanj - odškodnina - pogoji za priznanje odškodnine - vrste priznane škode - odškodnina za strah - odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti
ZOZKD je v razmerju do OZ specialni predpis, zato je na njegovi podlagi mogoče priznati odškodnino le za tiste vrste škod, ki jih ZOZKD izrecno določa.
Iz medicinske dokumentacije tožnice je razvidno, da so njene psihične težave le začasne narave, da se je stanje že izboljšalo ter da bodo težave sčasoma izzvenele. Navedeno po mnenju sodišča ne kaže, da gre pri tožnici za trajne bolečine, ki bi se lahko smatrale kot duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti v skladu z določbami OZ.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - navajanje neresničnih podatkov
Ni pomembno, da je tožnik pri izpolnjevanju vloge za dodelitev brezplačne pravne pomoči pozabil, da je žena lastnica večvrednostnih papirjev, niti, da gre za majhno vrednost tega premoženja, saj sankcija iz 20. člena ZBPP ni odvisna od vrednosti zatajenega premoženja.
ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-2. ZUP člen 179, 180 a, 180 a/3, 232, 290, 290/4.
upravni spor - dopustnost upravnega spora - upravni akt - klavzula o pravnomočnosti in izvršljivosti odločbe - zavrnitev zahteve za izdajo potrdila - molk organa - za odločanje o pritožbi zaradi molka pristojen organ
Po ZUP zoper potrdilo ni mogoče uveljavljati pravnih sredstev, ki veljajo za odločbo ali sklep.
V primeru, da organ, ki je dolžan potrditi izvršljivost upravne odločbe, tega na zahtevo stranke ne stori v 15-ih dneh, ZUP določa domnevo, da je organ zahtevo zavrnil, stranki pa je pravno varstvo zagotovljeno v pritožbenem postopku.
Za odločanje o pritožbi zaradi molka Slovenske odškodninske družbe (zaradi neizdaje potrdila o pravnomočnosti) je glede na določbo 232. členu ZUP stvarno pristojno Ministrstvo za pravosodje, v katerega delovno področje sodi izvajanje določb ZPKri ter določb ZSPOZ.
inšpekcijski ukrep - ukrep tržnega inšpektorja - opravljanje dejavnosti brez dovoljenja - prepoved opravljanja dejavnosti - dejavnost posredovanja začasne delovne sile
Bistveni elementi dejavnosti posredovanja začasne delovne sile so: začasno del, zaposlitev delavcev pri zaposlovalni agenciji ter nadzor naročnika pri opravljanju dela.
Po presoji sodišča je upravni organ pravilno ugotovil, da tožnica za gradnjo objekta ni imela ustreznega upravnega dovoljenja, saj tega ni z ničemer izkazala. Posledično je tudi pravilno odredil ukrepe, ki jih gradbeni inšpektor odredi pri nelegalni gradnji po 152. členu ZGO-1.
izvršba - sklep o dovolitvi izvršbe - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Sklep o dovolitvi izvršbe ne vsebuje vsebinske odločitve o pravici, obveznosti ali pravni koristi stranke v smislu prvega odstavka 2. člena ZUS-1, zaradi česar ga v upravnem sporu ni mogoče izpodbijati.
ZKZ člen 17, 20, 20/2, 21, 22, 23, 24. OZ člen 25, 26, 28, 28/1, 29, 29/2, 29/3. ZG člen 47.
odobritev pravnega posla - prednostna pravica pri nakupu kmetijskih zemljišč in gozdov - upravičenec do prednostnega nakupa - mejaš gozdnih zemljišč
Pogoj ponudbe, da se zemljišča prodajajo izključno skupaj, ni v nasprotju z ZKZ oziroma njegovim namenom. Tožnica je ponudbo sprejela le za zemljišče s parc. št. 167/5, ne pa za vse nepremičnine iz ponudbe, to pa pomeni bistveno spremembo ponudbe in posledično njeno zavrnitev. Prvostopenjski organ zato pravilno tožnice ni obravnaval pri ugotavljanju vrstnega reda predkupnih upravičencev. Glede na v pretežnem delu ugotovljeno katastrsko rabo - gozd - ponujenih zemljišč je treba pri ugotavljanju prednostne pravice uporabiti določbe ZG, ki glede prednostne pravice pri nakupu gozda določa drugačna prednostna upravičenja, kot jih določa ZKZ, in na podlagi katerih je G. kot lastnik – mejaš gozdnih zemljišč na prvem mestu predkupnih upravičencev.
denacionalizacija - vrnitev nepremičnine v naravi - ovira za vračilo v naravi
Po presoji sodišča prvostopenjski organ ni pravilno zaključeval, da je prejšnji lastnik pravico uporabe na stavbnem zemljišču, podržavljenem na podlagi Zakona o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč, obdržal, in se z drugačnim zatrjevanjem tožnikov o tem ne strinja. Ne glede na to, da je ta organ ugotovil, da zapuščinski postopek glede pravice uporabe na stavbnem zemljišču parc. 116 (še) ni bil izveden, ter se pri tem oprl na sklep o dedovanju z dne 9. 5. 1984, izdan v zapuščinski zadevi po pok. prejšnjem lastniku tega zemljišča, in da prejšnji lastnik za časa življenja pravice uporabe ni prenesel na drugega upravičenca, pa zgolj navedene okoliščine ne zadostujejo za sklep, da je prejšnji lastnik pravico uporabe na stavbnem zemljišču obdržal. Po 31. členu ZDen le na podržavljenem stavbnem zemljišču, na katerem ima upravičenec pravico uporabe, vzpostavi lastninska pravica v njegovo korist, ta določba tako ne more biti podlaga za odločanje o zahtevi za denacionalizacijo nacionalizirane parcele 116/1.
DDV - davek od dohodkov pravnih oseb - vodenje poslovnih knjig - navzkrižna kontrola - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Za pravilno ugotovitev davčne osnove za DDPO in priznanje davčnih odhodkov po tretjem odstavku 11. člena ZDDPO-1 je treba voditi poslovne knjige in evidence na način, kot to določa ZDDPO-1, ki med drugim določa tudi skladnost s SRS. Zgolj nevodenje dokumentacije po SRS pa ne more biti avtomatično tudi podlaga za nepriznavanje odbitka vstopnega DDV, za katerega so pogoji predpisani v specialnem predpisu ZDDV-1.
Tožnika utemeljeno ugovarjata, da se je upravni organ oprl na neobrazloženo strokovno mnenje komisije za cepljenje in posledično tudi njegova obrazložitev ni zadostna in je pomanjkljiva v smislu 214. člena ZUP. V mnenju je sicer navedeno, da se je komisija usmerila na razloge za opustitev cepljenja, vendar so podani le zaključki na splošnem nivoju. Tako strokovno mnenje, ki je v upravnopravnem smislu pomanjkljivo, ne more biti zadostna podlaga za izdajo odločbe, v kateri se je organ dolžan opredeliti do vseh relevantnih navedb strank.
dohodnina - akontacija dohodnine - dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti - subvencije - obdavčitev subvencij
Izpodbijano odločbo je bilo treba odpraviti, saj temelji na določbah prvega do tretjega odstavka 154. člena ZDoh-2, za katere je Ustavno sodišče ugotovilo, da so bili v neskladju z ustavo v delu, v katerem so določali, da se v davčne osnove iz prvega oziroma tretjega odstavka 71. člena tega zakona vštejejo povprečni zneski subvencije na hektar kmetijskih in gozdnih zemljišč oziroma na panj.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - vrnitev napotnice - rok za vrnitev napotnice
Tožeča stranka je napotnico predložila po preteku materialnega prekluzivnega roka iz petega odstavka 40. člena ZBPP in zato pravico do plačila storitev brezplačne pravne pomoči izgubila. Določitev materialnega prekluzivnega roka za uveljavljanje pravice do plačila storitev brezplačne pravne pomoči sama po sebi ni neustavna. Ker gre za rok za uveljavljanje pravice na področju upravnega prava, pa z njim tudi ni poseženo v pravice po določbah OZ.
Stališču tožeče stranke, da predstavlja poziv k predložitvi napotnice skladno z določbami ZUP poziv k dopolnitvi vloge, ki naj bi bila z vložitvijo stroškovnika v kazenskem postopku vložena pravočasno, sodišče ni moglo slediti. Tožeča stranka namreč napotnice, ki bi jo bilo skladno z določbami ZBPP in ZUP kot nepopolno vlogo mogoče dopolnjevati, ni predložila (pravočasno).
operater s pomembno tržno močjo - naložitev obveznosti operaterju s pomembno tržno močjo - nadzor nad izvajanjem obveznosti - obveznost dopustitve operaterskega dostopa do določenih omrežnih zmogljivosti in njihove uporabe - upoštevanje rokov - obveznost enakega obremenevanja - storitev kolokacije - storitev odpravljanja napak - obveznost enakega obravnavanja - obveznost stroškovnega računovodstva - cena stroškov infrastrukture
Naložene obveznosti operaterju s pomembno tržno močjo ne smejo pomeniti takega bremena zanj, da bi naložena regulacija bila razlog za zaviranje razvoja učinkovite konkurence. Učinki naložene regulacije morajo biti sorazmerni z bremenom, ki ga z naloženo regulacijo nosi operater s pomembno tržno močjo ter biti v smislu cilja, ki ga regulacija zasleduje, tudi učinkoviti.
Obstoj regulacije zagotavlja želeno stanje na trgu, torej prav zaradi njene učinkovitosti obstoječe regulacije ni opravičljivo opustiti.