Tožnika utemeljeno ugovarjata, da se je upravni organ oprl na neobrazloženo strokovno mnenje komisije za cepljenje in posledično tudi njegova obrazložitev ni zadostna in je pomanjkljiva v smislu 214. člena ZUP. V mnenju je sicer navedeno, da se je komisija usmerila na razloge za opustitev cepljenja, vendar so podani le zaključki na splošnem nivoju. Tako strokovno mnenje, ki je v upravnopravnem smislu pomanjkljivo, ne more biti zadostna podlaga za izdajo odločbe, v kateri se je organ dolžan opredeliti do vseh relevantnih navedb strank.
Da je tožnik poravnal naložene obveznosti v višini 54.644,87 EUR, v zadevi ni sporno. Iz izpodbijane odločbe pa ni razvidno, ali je to bilo in če je bilo, na kakšen način, upoštevano pri obračunu zamudnih obresti. Iz podatkov v upravnih spisih tudi ni razvidno, kdaj in v kakšni višini so bile posamezne obveznosti plačane. Zato sodišče pravilnosti obračuna v plačilo naloženih zamudnih obresti ne more preveriti.
Tožnik je, glede na skupno višino odmerjenih obveznosti in višino zneska, v zvezi s katerim je v reviziji uspel, v zadevi uspel 7,6 odstotno. Temu ustrezno mu je sodišče priznalo stroške za revizijo.
ZZUZIS člen 14, 27, 27/1-10. Pravilnik o začetnih formulah za dojenčke in nadaljevalnih formulah za dojenčke in majhne otroke člen 15, 16.
ukrep zdravstvenega inšpektorja - nedovoljeno oglaševanje - oglaševanje na spletni strani lekarne - prehrana za dojenčke
Vsebina objave na tožnikovi spletni strani presega dopustno vsebino označbe; tožnik ni predstavil začetnih formul za dojenčke z njihovo označbo, temveč je na spletu posredoval dodatne informacije o njihovih lastnostih. To pa je mogoče opredeliti kot oglaševanje. Ker objava na spletni strani ni objava v publikacijah, ki so specializirane za nego dojenčkov, niti objava v strokovni publikaciji, jo je v smislu določb ZZUZIS treba subsumirati pod pravni pojem nedovoljenega oglaševanja.
operater s pomembno tržno močjo - naložitev obveznosti operaterju s pomembno tržno močjo - nadzor nad izvajanjem obveznosti - obveznost dopustitve operaterskega dostopa do določenih omrežnih zmogljivosti in njihove uporabe - upoštevanje rokov - obveznost enakega obremenevanja - storitev kolokacije - storitev odpravljanja napak - obveznost enakega obravnavanja - obveznost stroškovnega računovodstva - cena stroškov infrastrukture
Naložene obveznosti operaterju s pomembno tržno močjo ne smejo pomeniti takega bremena zanj, da bi naložena regulacija bila razlog za zaviranje razvoja učinkovite konkurence. Učinki naložene regulacije morajo biti sorazmerni z bremenom, ki ga z naloženo regulacijo nosi operater s pomembno tržno močjo ter biti v smislu cilja, ki ga regulacija zasleduje, tudi učinkoviti.
Obstoj regulacije zagotavlja želeno stanje na trgu, torej prav zaradi njene učinkovitosti obstoječe regulacije ni opravičljivo opustiti.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - očitno nerazumna zadeva - dodelitev neprofitnega stanovanja v najem - pravica do svobodne izbire prebivališča - neustavnost zakonske oziroma podzakonske ureditve
Pristojni organ za BPP je glede vprašanja ustavnosti (pod)zakonske ureditve sam sprejel vsebinski zaključek (da se v pravico do svobodne izbire prebivališča z izpodbijano odločbo ne posega) ter na tej podlagi ocenil zadevo kot očitno nerazumno. S tem se je postavil v vlogo sodišča, kar pa ni njegova naloga. Njegova naloga je, da oceni razumnost zadeve po kriterijih iz ZBPP.
ZKZ člen 17, 20, 20/2, 21, 22, 23, 24. OZ člen 25, 26, 28, 28/1, 29, 29/2, 29/3. ZG člen 47.
odobritev pravnega posla - prednostna pravica pri nakupu kmetijskih zemljišč in gozdov - upravičenec do prednostnega nakupa - mejaš gozdnih zemljišč
Pogoj ponudbe, da se zemljišča prodajajo izključno skupaj, ni v nasprotju z ZKZ oziroma njegovim namenom. Tožnica je ponudbo sprejela le za zemljišče s parc. št. 167/5, ne pa za vse nepremičnine iz ponudbe, to pa pomeni bistveno spremembo ponudbe in posledično njeno zavrnitev. Prvostopenjski organ zato pravilno tožnice ni obravnaval pri ugotavljanju vrstnega reda predkupnih upravičencev. Glede na v pretežnem delu ugotovljeno katastrsko rabo - gozd - ponujenih zemljišč je treba pri ugotavljanju prednostne pravice uporabiti določbe ZG, ki glede prednostne pravice pri nakupu gozda določa drugačna prednostna upravičenja, kot jih določa ZKZ, in na podlagi katerih je G. kot lastnik – mejaš gozdnih zemljišč na prvem mestu predkupnih upravičencev.
DDV - davek od dohodkov pravnih oseb - vodenje poslovnih knjig - navzkrižna kontrola - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Za pravilno ugotovitev davčne osnove za DDPO in priznanje davčnih odhodkov po tretjem odstavku 11. člena ZDDPO-1 je treba voditi poslovne knjige in evidence na način, kot to določa ZDDPO-1, ki med drugim določa tudi skladnost s SRS. Zgolj nevodenje dokumentacije po SRS pa ne more biti avtomatično tudi podlaga za nepriznavanje odbitka vstopnega DDV, za katerega so pogoji predpisani v specialnem predpisu ZDDV-1.
ZSV člen 100. Uredba o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev člen 15, 15/1, 31.
institucionalno varstvo - oprostitev plačila institucionalnega varstva - prispevek k plačilu - merila za ugotavljanje meje socialne varnosti - nepravilna uporaba materialnega prava
Upravni organ je nepravilno uporablil materialno pravo, saj je tožničino zatrjevanje v zvezi s preživninsko obveznostjo in izobraževanjem mladoletne hčere ter premoženjskim stanjem tožnice upoštevano zgolj v okviru splošnih določb Uredbe o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev glede določitve meje socialne varnosti in plačilne sposobnosti družine tožnice, ne pa tudi v okviru določbe 31. člena Uredbe ter je zato izpodbijana odločba nezakonita.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - odškodninska tožba - pravno priznana škoda
Kriterij za dodelitev BPP iz prvega odstavka 24. člena ZBPP predstavlja ocena, ali ima zadeva, v zvezi s katero je tožnik prosil za BPP, verjeten izgled za uspeh. Toženka je to oceno opravila in ugotovila, da zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh, kar je tudi obrazložila. Tožnik namreč želi vložiti odškodninsko tožbo za nepremoženjsko škodo v obliki naklepnega protipravnega dejanja izločitve civilne družbe iz postopka odločanja o umestitvi odlagališča NSRAO zoper 99 oseb, ki so sodelovale v vseh kazenskih in predkazenskih postopkih kot osumljeni, obdolženi, sodniki ali člani senatov, tožilci, pravobranilci... Njegovo pričakovanje, da bo v civilnem postopku dokazal, da mu je zaradi nedopustnega ravnanja naštetih oseb nastala pravno priznana škoda (179. člen OZ) in da obstaja vzročna zveza med nastalo škodo in nedopustnim ravnanjem, pa je očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago.
denacionalizacija - vrnitev nepremičnine v naravi - ovira za vračilo v naravi
Po presoji sodišča prvostopenjski organ ni pravilno zaključeval, da je prejšnji lastnik pravico uporabe na stavbnem zemljišču, podržavljenem na podlagi Zakona o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč, obdržal, in se z drugačnim zatrjevanjem tožnikov o tem ne strinja. Ne glede na to, da je ta organ ugotovil, da zapuščinski postopek glede pravice uporabe na stavbnem zemljišču parc. 116 (še) ni bil izveden, ter se pri tem oprl na sklep o dedovanju z dne 9. 5. 1984, izdan v zapuščinski zadevi po pok. prejšnjem lastniku tega zemljišča, in da prejšnji lastnik za časa življenja pravice uporabe ni prenesel na drugega upravičenca, pa zgolj navedene okoliščine ne zadostujejo za sklep, da je prejšnji lastnik pravico uporabe na stavbnem zemljišču obdržal. Po 31. členu ZDen le na podržavljenem stavbnem zemljišču, na katerem ima upravičenec pravico uporabe, vzpostavi lastninska pravica v njegovo korist, ta določba tako ne more biti podlaga za odločanje o zahtevi za denacionalizacijo nacionalizirane parcele 116/1.
ZBPP člen 24, 34, 34/4. ZUP člen 214. ZUS-1 člen 17, 17/3, 18, 18/1.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - obrazložitev odločbe - obrazložitev izpolnjevanja vsebinskega pogoja - državni pravobranilec kot zastopnik javnega interesa
Izpodbijana odločba ni tako pomanjkljiva, da se je ne bi dalo preizkusiti. Tako iz odločbe kakor iz upravnega spisa izhaja, da je bila tožniku dodeljena brezplačna pravna pomoč za vložitev odgovora na vloženo revizijo v pravdni zadevi, v kateri stranka z interesom nastopa kot tožena stranka. Glede na določbo tretjega odstavka 86. člena ZPP lahko v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi stranka opravlja dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, zato si stranka z interesom, glede na njen nesporno ugotovljen finančni položaj, pravnega varstva brez dodeljene brezplačne pravne pomoči ne bi mogla zagotoviti.
otrok s posebnimi potrebami - usmeritev v prilagojeni program - individualiziran program
Odločba o usmeritvi v program vzgoje in izobraževanja se izda na podlagi strokovnega mnenja, ki ga pripravi komisija. Iz mnenj medicinskih in pedagoških strokovnjakov, kakor tudi iz strokovnih mnenj komisije prve in druge stopnje izhaja, da bi bilo šolanje deklice v novem izobraževalnem okolju primernejše, saj bo imela realnejše možnosti in pogoje za samostojno doseganje uspehov. V prilagojenem programu z nižjim izobraževalnim standardom je v razredu manj otrok kot v rednih oddelkih OŠ, program je manj zahteven in bolj individualiziran. S takšnim programom lahko posamezen otrok doseže čim višji nivo razvoja. V konkretnem primeru pa deklica potrebuje individualiziran pristop in delo v manjših skupinah.
davek od dohodkov pravnih oseb - davčno priznani odhodki - storitve posredovanja - verodostojna knjigovodska listina - dokazno breme
Z ozirom na pomanjkljivo vsebino listin, ki so bile podlaga za knjiženje in ki poslovnega dogodka verodostojno ne izkazujejo, se dokazno breme obrne in je tako na tožeči stranki, da dokaže njihovo resnično vsebino. Ne gre torej za odločanje v dvomu, temveč za odločitev, ki temelji na dejanskih ugotovitvah o pomanjkljivi vsebini listin in s tem na ugotovitvi o neizkazanih poslovnih dogodkih (storitvah poslovanja), to pa zadostuje za zaključek, da knjiženje stroškov ni opravljeno skladno s SRS 21 in da zato ni izpolnjen zakonski pogoj za njihovo upoštevanje kot davčno priznanih odhodkov.
dohodnina - akontacija dohodnine - stavbna pravica - nadomestilo za stavbno pravico - drugi dohodek - davek na promet nepremičnin - dvojno obdavčevanje
Nadomestilo za ustanovitev ali prenos stavbne pravice se obdavči kot drugi dohodek iz 7. točke tretjega odstavka 105. člena ZDoh-2.
Okoliščina, da je bil od nadomestila že plačan davek na promet nepremičnin, za obdavčitev nadomestila po določbah ZDoh-2 ni pravno pomembna. Pri obdavčitvi po ZDPN-2 in po ZDoh-2 gre namreč za davka, katerih predmet obdavčitve je različen. Medtem ko se po ZDPN-2 obdavči (odplačni) prenos pravice, se po ZDoh-2 obdavči dohodek (fizične osebe) in s tem povečanje njenih sredstev oziroma ekonomske moči iz naslova prejetega nadomestila. Ne gre torej dvakratno obdavčitev istega davčnega predmeta z istim davkom in s tem za nedopustno dvojno obdavčenje.
dohodnina - akontacija dohodnine - dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti - subvencije - obdavčitev subvencij
Izpodbijano odločbo je bilo treba odpraviti, saj temelji na določbah prvega do tretjega odstavka 154. člena ZDoh-2, za katere je Ustavno sodišče ugotovilo, da so bili v neskladju z ustavo v delu, v katerem so določali, da se v davčne osnove iz prvega oziroma tretjega odstavka 71. člena tega zakona vštejejo povprečni zneski subvencije na hektar kmetijskih in gozdnih zemljišč oziroma na panj.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - vrnitev napotnice - rok za vrnitev napotnice
Tožeča stranka je napotnico predložila po preteku materialnega prekluzivnega roka iz petega odstavka 40. člena ZBPP in zato pravico do plačila storitev brezplačne pravne pomoči izgubila. Določitev materialnega prekluzivnega roka za uveljavljanje pravice do plačila storitev brezplačne pravne pomoči sama po sebi ni neustavna. Ker gre za rok za uveljavljanje pravice na področju upravnega prava, pa z njim tudi ni poseženo v pravice po določbah OZ.
Stališču tožeče stranke, da predstavlja poziv k predložitvi napotnice skladno z določbami ZUP poziv k dopolnitvi vloge, ki naj bi bila z vložitvijo stroškovnika v kazenskem postopku vložena pravočasno, sodišče ni moglo slediti. Tožeča stranka namreč napotnice, ki bi jo bilo skladno z določbami ZBPP in ZUP kot nepopolno vlogo mogoče dopolnjevati, ni predložila (pravočasno).
Davčna obveznost plačila dohodnine za vse tri mld. tožnike je na podlagi sicer že v letu 2004, za 5 letno obdobje vezanih denarnih depozitov, nastala šele v letu 2009. Na podlagi 15. člena ZDoh-2 so namreč z dohodnino v posameznem letu obdavčeni tisti dohodki, ki jih je zavezanec dosegel oziroma pridobil v tem davčnem letu, ne glede na to, da je bila vezava depozitov narejena že leta 2004, ZDoh-2 pa je začel veljati šele leta 2007.
brezplačna pravna pomoč - odmera stroškov in nagrade odvetniku - obseg odobrene brezplačne pravne pomoči
Prosilcu je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč za vložitev tožbe in zastopanje pred Delovnim sodiščem na I. stopnji, zato sodišče zavrača tožbeni ugovor, da bi mu morala biti priznana tudi nagrada za vložitev predloga za izdajo začasne odredbe. Priznanje stroškov zastopanja je namreč vezano na obseg dodeljene brezplačne pravne pomoči.
Dejstvo, da je tožeča stranka v zadevi, v kateri je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč uspela in mora stroške tega postopka plačati nasprotna stranka v dobro TRR sodišča, na odločitev ne more vplivati.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca - prosto razpolaganje z nepremičnino
Sporna nepremičnina ne predstavlja stanovanja, v katerem tožnica živi, zato tudi ob ugotovitvi, da med solastnicama nepremičnine teče spor zaradi razdružitve solastnega premoženja, tožbenega ugovora, da s tem premoženjem (½ nepremičnine) tožnica ne more razpolagati in se posledično ne bi smelo upoštevati pri odločanju o BPP, ni mogoče upoštevati.
finančni pogoj - lastni dohodek prosilca - pogoji za dodelitev brezplačne prave pomoči - stroški najemnine
Neutemeljen je tožbeni ugovor, da bi morala tožena stranka pri izračunu finančnega pogoja po določbah ZBPP in ZSV upoštevati tudi plačilo mesečne najemnine za hišo, saj za to ni pravne podlage v materialnih predpisih. Kot je namreč pravilno navedla tožena stranka, se pri izračunu lastnega dohodka prosilke upošteva njen povprečni mesečni prihodek ne glede na morebitne administrativne prepovedi ali druge dejanske oziroma življenjske stroške.