dohodnina - akontacija dohodnine - dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti - subvencije - obdavčitev subvencij
Izpodbijano odločbo je bilo treba odpraviti, saj temelji na določbah prvega do tretjega odstavka 154. člena ZDoh-2, za katere je Ustavno sodišče ugotovilo, da so bili v neskladju z ustavo v delu, v katerem so določali, da se v davčne osnove iz prvega oziroma tretjega odstavka 71. člena tega zakona vštejejo povprečni zneski subvencije na hektar kmetijskih in gozdnih zemljišč oziroma na panj.
Tožnika utemeljeno ugovarjata, da se je upravni organ oprl na neobrazloženo strokovno mnenje komisije za cepljenje in posledično tudi njegova obrazložitev ni zadostna in je pomanjkljiva v smislu 214. člena ZUP. V mnenju je sicer navedeno, da se je komisija usmerila na razloge za opustitev cepljenja, vendar so podani le zaključki na splošnem nivoju. Tako strokovno mnenje, ki je v upravnopravnem smislu pomanjkljivo, ne more biti zadostna podlaga za izdajo odločbe, v kateri se je organ dolžan opredeliti do vseh relevantnih navedb strank.
ZUP člen 4, 82, 214, 254. ZJA člen 28. Uredba o izvajanju postopkov pri porabi sredstev evropske kohezijske politike v programskem obdobju 2007 - 2013 člen 14. Pravilnik o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije člen 218.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - javnopravna stvar - smiselna uporaba pravil upravnega postopka - obrazložitev odločitve - ugovor neenakega obravnavanja - vpogled v upravne spise
V postopkih sofinanciranja iz javnih sredstev se, ker gre za javnopravno stvar, smiselno uporabljajo določbe ZUP. Predvsem je treba spoštovati tiste določbe, ki zagotavljajo uresničevanje temeljnih pravic udeležencev v postopku. Tako mora biti strankam zagotovljeno učinkovito pravno varstvo, kar med drugim pomeni, da mora imeti obrazložitev odločitve vsebino, ki omogoča njen preizkus. Kadar je zoper prvostopenjsko odločitev predvidena pritožba kot redno pravno sredstvo v upravnem postopku, mora biti tudi odločitev o njej ustrezno obrazložena. Stranka sicer v pritožbi zoper prvostopenjsko odločitev svojega projekta praviloma ne more dodatno utemeljevati. Ima pa v okviru pravice do pritožbe možnost izpodbijati prvostopenjske razloge, pri čemer se mora drugostopenjski organ konkretno opredeliti do vseh relevantnih pritožbenih navedb. Še toliko bolj to velja glede na strokovno-tehnično naravo odločanja v tovrstnih zadevah.
Ugovori o diskriminatornem obravnavanju so glede na strogo upoštevanje načela enakega obravnavanja v postopkih javnih razpisov lahko relevantni za odločitev o tožbi, če so konkretizirani. Stranka se sicer ne more sklicevati na morebitno posamezno nepravilno odločitev o dodelitvi sredstev drugemu prijavitelju in zahtevati, naj se zato enako nepravilna odločitev sprejme tudi v njenem primeru. Pravico pa ima, da se prepriča, da so bili pogoji oziroma kriteriji pri vseh prijavljenih uporabljeni na enak način (upravni organ pa dolžnost, da se do konkretnih ugovorov v tem pogledu obrazloženo izjavi). Zato je treba omogočiti vpogled v upravne spise skladno z določbami ZUP, ki v 82. členu ureja pravico do vpogleda v spis in prepisa oziroma preslikave dokumentov ne le za stranke in stranske udeležence postopka, pač pa tudi za tretje osebe, ki verjetno izkažejo, da imajo od tega pravno korist. Le tako lahko namreč stranka ugovor neenakega obravnavanja sploh konkretizira in dokazuje.
operater s pomembno tržno močjo - naložitev obveznosti operaterju s pomembno tržno močjo - nadzor nad izvajanjem obveznosti - obveznost dopustitve operaterskega dostopa do določenih omrežnih zmogljivosti in njihove uporabe - upoštevanje rokov - obveznost enakega obremenevanja - storitev kolokacije - storitev odpravljanja napak - obveznost enakega obravnavanja - obveznost stroškovnega računovodstva - cena stroškov infrastrukture
Naložene obveznosti operaterju s pomembno tržno močjo ne smejo pomeniti takega bremena zanj, da bi naložena regulacija bila razlog za zaviranje razvoja učinkovite konkurence. Učinki naložene regulacije morajo biti sorazmerni z bremenom, ki ga z naloženo regulacijo nosi operater s pomembno tržno močjo ter biti v smislu cilja, ki ga regulacija zasleduje, tudi učinkoviti.
Obstoj regulacije zagotavlja želeno stanje na trgu, torej prav zaradi njene učinkovitosti obstoječe regulacije ni opravičljivo opustiti.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - odškodninska tožba - pravno priznana škoda
Kriterij za dodelitev BPP iz prvega odstavka 24. člena ZBPP predstavlja ocena, ali ima zadeva, v zvezi s katero je tožnik prosil za BPP, verjeten izgled za uspeh. Toženka je to oceno opravila in ugotovila, da zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh, kar je tudi obrazložila. Tožnik namreč želi vložiti odškodninsko tožbo za nepremoženjsko škodo v obliki naklepnega protipravnega dejanja izločitve civilne družbe iz postopka odločanja o umestitvi odlagališča NSRAO zoper 99 oseb, ki so sodelovale v vseh kazenskih in predkazenskih postopkih kot osumljeni, obdolženi, sodniki ali člani senatov, tožilci, pravobranilci... Njegovo pričakovanje, da bo v civilnem postopku dokazal, da mu je zaradi nedopustnega ravnanja naštetih oseb nastala pravno priznana škoda (179. člen OZ) in da obstaja vzročna zveza med nastalo škodo in nedopustnim ravnanjem, pa je očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago.
davek na motorna vozila - vračilo davka na motorna vozila - registracija avtomobilov pred izvozom
Ker so bila obravnavana vozila registrirana pred izvozom, niso izpolnjeni pogoji za vračilo davka na motorna vozila iz 2. odstavka 11. člena ZDMV, iz katerega je razvidno, da mora biti dobava v drugo državo članico opravljena pred prvo registracijo motornega vozila, da ima prodajalec takega vozila pravico zahtevati vračilo predhodno že plačanega davka na motorna vozila.
ZZUZIS člen 14, 27, 27/1-10. Pravilnik o začetnih formulah za dojenčke in nadaljevalnih formulah za dojenčke in majhne otroke člen 15, 16.
ukrep zdravstvenega inšpektorja - nedovoljeno oglaševanje - oglaševanje na spletni strani lekarne - prehrana za dojenčke
Vsebina objave na tožnikovi spletni strani presega dopustno vsebino označbe; tožnik ni predstavil začetnih formul za dojenčke z njihovo označbo, temveč je na spletu posredoval dodatne informacije o njihovih lastnostih. To pa je mogoče opredeliti kot oglaševanje. Ker objava na spletni strani ni objava v publikacijah, ki so specializirane za nego dojenčkov, niti objava v strokovni publikaciji, jo je v smislu določb ZZUZIS treba subsumirati pod pravni pojem nedovoljenega oglaševanja.
Iz predmetnega javnega razpisa izhaja, da „mora organizacijski vodja imeti vsaj 5 dokazljivih referenc za organizacijo in izvedbo usposabljanja in vodenje potrebnih evidenc v letih 2007-2010. Reference morajo izkazovati, da je oseba že organizirala in vodila v zadnjih treh letih vsaj 5 dogodkov (konference, strokovni seminarji,...) z 30 udeleženci. Tožena stranka je pravilno ugotovila, da tožnik ne izpolnjuje pogojev iz predmetnega javnega razpisa, saj ni predložil dokazil, da kot organizator usposabljanja razpolaga z vsaj 5 dokazljivimi referencami za organizacijo in izvedbo usposabljanja in vodenje potrebnih evidenc v letih 2007-2010.
davčna izvršba - rok za vložitev pritožbe - štetje rokov - zavrženje pritožbe
Glede na izkazane datume prejema pritožbe prvostopenjskemu organu 3. 12. 2010, je pravilna ugotovitev, da je vloga prepozna, saj jo pristojni organ ni prejel, preden se je iztekel rok. Roki se računajo po dnevih, zato se ne všteva dan vročitve, in se vzame za začetek roka prvi naslednji dan, začetka in teka rokov pa ne ovirajo nedelje in prazniki Republike Slovenije in dneva prosti dnevi v Republiki Sloveniji.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - očitno nerazumna zadeva - dodelitev neprofitnega stanovanja v najem - pravica do svobodne izbire prebivališča - neustavnost zakonske oziroma podzakonske ureditve
Pristojni organ za BPP je glede vprašanja ustavnosti (pod)zakonske ureditve sam sprejel vsebinski zaključek (da se v pravico do svobodne izbire prebivališča z izpodbijano odločbo ne posega) ter na tej podlagi ocenil zadevo kot očitno nerazumno. S tem se je postavil v vlogo sodišča, kar pa ni njegova naloga. Njegova naloga je, da oceni razumnost zadeve po kriterijih iz ZBPP.
Da je tožnik poravnal naložene obveznosti v višini 54.644,87 EUR, v zadevi ni sporno. Iz izpodbijane odločbe pa ni razvidno, ali je to bilo in če je bilo, na kakšen način, upoštevano pri obračunu zamudnih obresti. Iz podatkov v upravnih spisih tudi ni razvidno, kdaj in v kakšni višini so bile posamezne obveznosti plačane. Zato sodišče pravilnosti obračuna v plačilo naloženih zamudnih obresti ne more preveriti.
Tožnik je, glede na skupno višino odmerjenih obveznosti in višino zneska, v zvezi s katerim je v reviziji uspel, v zadevi uspel 7,6 odstotno. Temu ustrezno mu je sodišče priznalo stroške za revizijo.
ZBPP člen 24, 34, 34/4. ZUP člen 214. ZUS-1 člen 17, 17/3, 18, 18/1.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - obrazložitev odločbe - obrazložitev izpolnjevanja vsebinskega kriterija - državni pravobranilec kot zastopnik javnega interesa
Obrazložitev izpodbijane odločbe ni pomanjkljiva v taki meri, da se odločbe oziroma pravilnosti odločitve ne bi moglo preizkusiti. Iz odločbe in upravnega spisa izhaja, da je stranka z interesom dolžnik v izvršilni zadevi in želi vložiti pritožbo zoper sklep okrajnega sodišča.
Ker ni mogoče predvideti rešitve v konkretni izvršilni zadevi, je izpolnjen vsebinski pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči.
DDV - identifikacija za namene DDV - izdaja identifikacijske številke po uradni dolžnosti - obrazložitev odločbe - bistvena kršitev določb postopka
Iz izpodbijane odločbe ni razvidno na kakšen način je bila ugotovljena višina skupnega katastrskega dohodka vseh članov gospodinjstva, kot tudi ne na kakšen način je bil ugotovljen povprečni znesek subvencij na zemljišč v uporabi. Izpodbijane odločbe tako sploh ni mogoče preizkusiti, kar je v nasprotju s prvim odstavkom 214. ZUP in pomeni bistveno kršitev določb postopka.
ZBPP člen 24, 34, 34/4. ZUP člen 214. ZUS-1 člen 17, 17/3, 18, 18/1.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - obrazložitev odločbe - obrazložitev izpolnjevanja vsebinskega pogoja - državni pravobranilec kot zastopnik javnega interesa
Izpodbijana odločba ni tako pomanjkljiva, da se je ne bi dalo preizkusiti. Tako iz odločbe kakor iz upravnega spisa izhaja, da je bila tožniku dodeljena brezplačna pravna pomoč za vložitev odgovora na vloženo revizijo v pravdni zadevi, v kateri stranka z interesom nastopa kot tožena stranka. Glede na določbo tretjega odstavka 86. člena ZPP lahko v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi stranka opravlja dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, zato si stranka z interesom, glede na njen nesporno ugotovljen finančni položaj, pravnega varstva brez dodeljene brezplačne pravne pomoči ne bi mogla zagotoviti.
davek od dohodkov pravnih oseb - davčno priznani odhodki - storitve posredovanja - verodostojna knjigovodska listina - dokazno breme
Z ozirom na pomanjkljivo vsebino listin, ki so bile podlaga za knjiženje in ki poslovnega dogodka verodostojno ne izkazujejo, se dokazno breme obrne in je tako na tožeči stranki, da dokaže njihovo resnično vsebino. Ne gre torej za odločanje v dvomu, temveč za odločitev, ki temelji na dejanskih ugotovitvah o pomanjkljivi vsebini listin in s tem na ugotovitvi o neizkazanih poslovnih dogodkih (storitvah poslovanja), to pa zadostuje za zaključek, da knjiženje stroškov ni opravljeno skladno s SRS 21 in da zato ni izpolnjen zakonski pogoj za njihovo upoštevanje kot davčno priznanih odhodkov.
dohodnina - akontacija dohodnine - stavbna pravica - nadomestilo za stavbno pravico - drugi dohodek - davek na promet nepremičnin - dvojno obdavčevanje
Nadomestilo za ustanovitev ali prenos stavbne pravice se obdavči kot drugi dohodek iz 7. točke tretjega odstavka 105. člena ZDoh-2.
Okoliščina, da je bil od nadomestila že plačan davek na promet nepremičnin, za obdavčitev nadomestila po določbah ZDoh-2 ni pravno pomembna. Pri obdavčitvi po ZDPN-2 in po ZDoh-2 gre namreč za davka, katerih predmet obdavčitve je različen. Medtem ko se po ZDPN-2 obdavči (odplačni) prenos pravice, se po ZDoh-2 obdavči dohodek (fizične osebe) in s tem povečanje njenih sredstev oziroma ekonomske moči iz naslova prejetega nadomestila. Ne gre torej dvakratno obdavčitev istega davčnega predmeta z istim davkom in s tem za nedopustno dvojno obdavčenje.
pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - preverjanje finančnega pogoja - denarna socialna pomoč
Ugotavljanje premoženjskega stanja zavezuje upravni organ, ki je pristojen za dodelitev socialne pomoči po socialno varstveni zakonodaji, in četudi je tožnik lastnik stanovanjske stavbe, in ta ni bila upoštevana pri dodelitvi socialne pomoči, je toženka ne more upoštevati mimo določbe drugega odstavka 12. člena ZBPP, ki določa kot izpolnitev finančnega pogoja zgolj z odločbo dodeljeno socialno pomoč.
finančni pogoj - lastni dohodek prosilca - pogoji za dodelitev brezplačne prave pomoči - stroški najemnine
Neutemeljen je tožbeni ugovor, da bi morala tožena stranka pri izračunu finančnega pogoja po določbah ZBPP in ZSV upoštevati tudi plačilo mesečne najemnine za hišo, saj za to ni pravne podlage v materialnih predpisih. Kot je namreč pravilno navedla tožena stranka, se pri izračunu lastnega dohodka prosilke upošteva njen povprečni mesečni prihodek ne glede na morebitne administrativne prepovedi ali druge dejanske oziroma življenjske stroške.
najemnik denacionaliziranega stanovanja - nepovratna in kreditna sredstva - zahteva za sklenitev pogodbe - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Dopis tožene stranke oziroma pojasnilo, zoper katerega bi tudi sicer bila tožba vložena prepozno, če bi ga sodišče obravnavalo kot upravno odločbo, ni upravni akt v smislu določb ZUS-1, ker s spornim dopisom tožena stranka ni odločala o pravicah oziroma pravnih koristih tožeče stranke do dodelitve nepovratnih sredstev za rešitev njenega stanovanjskega vprašanja. O tej pravici je že bilo odločeno z upravno odločbo z dne 22. 4. 2009. Tožeča stranka lahko izpolnitev obveznosti iz navedene odločbe, pod pogoji, ki so določeni v 173. členu SZ-1 in ZUP, uveljavlja samo v postopku upravne izvršbe.