ZUP člen 214, 214/1. Splošni pogoji poslovanja Javnega sklada RS za razvoj kadrov in štipendije člen 1, 11.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - pridobitev štipendije za študij v tujini - javno veljavni študijski program - akreditiranost izobraževalne ustanove - obrazložitev odločbe
Predmet razpisa je štipendiranje slovenskih državljanov za študij na tujih izobraževalnih institucijah za določeno raven izobraževanja in na določenem področju s ciljem pridobiti javno veljavno spričevalo. Iz mnenja, na katerega se sklicuje drugostopenjski upravni organ in drugih listin v spisu, ne nazadnje pa tudi iz neprerekanega dejstva, da so bile diplome navedene izobraževalne institucije in navedenega programa s strani Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve v Republiki Sloveniji že priznane, ne izhaja, da izobraževalna ustanova, na kateri študira tožnik in njegov študijski program tega namena ne bi izpolnila, ne glede na to, ali institucija, preko katere izvaja program akreditirana izobraževalna institucija, pogoj akreditacije izpolnjuje.
ZUP člen 140, 140/2, 237, 237/1, 237/1-3. ZBPP člen 22.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - izjemna brezplačna pravna pomoč - poziv na dopolnitev vloge - bistvena kršitev pravil postopka
Ne iz obrazložitve ne iz predloženih upravnih spisov ni razvidno, da bi upravni organ pozval tožnico na predložitev dokazov v zvezi s stroški, ki so povezani z njenim zdravljenjem, niti v zvezi z doplačili za zdravila, ampak se je oprl na dokaze, ki jih je predložila v drugi zadevi. Tako ravnanje je v nasprotju z dolžnostjo organa iz drugega odstavka 140. člena ZUP, po katerem mora uradna oseba, ki vodi postopek, stranko pozvati, da za svoje navedbe predlaga oz. predloži dokaze, če tega stranka sama ne stori.
ZGO-1 člen 2, 2/1, 2/1-7, 56, 66, 66/1, 66/1-6. SZ-1 člen 15, 29, 29/1, 29/2.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - rekonstrukcija objekta - etažna lastnina - poseg v skupne dele - soglasje etažnih lastnikov - pravica graditi
V obravnavanem primeru ne gre za opravo izvedbenih del v posameznem delu stavbe (vzdrževalna dela, spremembe in izboljšave), ampak za gradnjo v smislu 7. točke prvega odstavka 2. člena ZGO-1 (kamor spada tudi rekonstrukcija objekta), ki pomeni spremembo skupnega dela hiše, zato je treba pridobiti soglasje vseh etažnih lastnikov.
Tožnica izpodbija tudi skladnost projekta z etažnim načrtom, na katerem vpis posameznega dela stavbe v zemljiški knjigi temelji, iz upravnih spisov pa izhaja, da je takšno neskladnost ugotovila tudi toženka, zato je v obravnavanem primeru sporna tudi izkazanost pravice graditi na delu stanovanja v 1. nadstropju.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - inšpekcijski zavezanec - Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov
Inšpekcijski ukrepi zaradi nelegalne gradnje kot oblike nedovoljene gradnje se primarno izrečejo investitorju oziroma lastniku nedovoljene gradnje, če tega ni mogoče ugotoviti, pa lastniku zemljišča, na katerem je takšna gradnja oziroma objekt.
Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov je pravna oseba, na katero je Republika Slovenija z zakonom prenesla opravljanje nalog v zvezi z gospodarjenjem z zemljišči v njeni lasti, med drugim tudi izvrševanje nalog v okviru zagotavljanja pravne in dejanske urejenosti kmetijskih zemljišč, kmetij in gozdov v lasti države. To pa pomeni, da je sklad dolžan skrbeti za zakonito stanje na zemljiščih in je zanj odgovoren, v nasprotnem primeru pa mora v imenu Republike Slovenije in za njen račun prevzeti tudi bremena, ki jih zakon nalaga lastniku – torej tudi v primeru nezakonitih gradenj na zemljiščih, za gospodarjenje s katerimi je zadolžen.
ZVO-1 člen 20, 20/1, 20/2, 20/5. Uredba o odlaganju odpadkov na odlagališčih člen 5, 44, 44/3, 44/3-2, 44/3-3.
ravnanje z odpadki - okoljevarstveno dovoljenje za odlagališče nenevarnih odpadkov - pogoji za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja - obdelani komunalni odpadki
Po tretjem odstavku 5. člena Uredbe o odlaganju odpadkov na odlagališčih se za obdelane komunalne odpadke štejejo komunalni odpadki, ki so obdelani po postopkih iz referenčne sheme obdelave komunalnih odpadkov iz priloge 1, med katere pa zgolj sortiranje odpadkov ne spada.
dohodnina - akontacija dohodnine - dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti - subvencija - obdavčitev subvencij
Ker je bil pri izračunu tožničine davčne osnove za dohodnino upoštevan dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, pri katerem je bila davčna osnova povečana za povprečni znesek subvencij na zemljišča v uporabi, ki je višji od zneska dejansko prejetih subvencij, je (upoštevaje odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-18/11-10 z dne 19. 1. 2012) izpodbijana odločba materialnopravno nepravilna.
podpora za pridobivanje električne energije iz obnovljenih virov energije - sončna energija - referenčni stroški - znižanje nespremenljivega dela referenčnih stroškov
Tretji odstavek 64.n člena EZ-C pravi, da podpora ne sme omogočati prejemniku, da so prihodki v zvezi z obratovanjem naprave za proizvodnjo električne energije, za katero prejema podporo, večji od stroškov iz prvega odstavka tega člena. Če prejemnik podpore prejme tudi drugo državno pomoč, se podpora električni energiji iz te naprave, v odvisnosti od zneska prejete pomoči, zmanjša.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh
Za dodelitev BPP izpolnjevanje finančnih kriterijev ne zadošča, saj mora biti izpolnjen tudi t.i. materialni kriterij. Ta kriterij predstavlja ocena, ali imata zadevi, v zvezi s katerima je tožnik prosil za BPP, verjeten izgled za uspeh. Tožena stranka je to oceno opravila in ugotovila, da zadevi nimata verjetnega izgleda za uspeh, kar je tudi ustrezno obrazložila.
dohodnina - akontacija dohodnine - dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti - subvencija - obdavčitev subvencij
Ker je bila tožeči stranki davčna osnova od dohodkov iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti povečana za povprečni znesek subvencij na zemljišča v uporabi, in to v znesku, ki je višji od zneska dejansko prejetih subvencij, je izpodbijana odločba materialnopravno nepravilna in jo je zato treba odpraviti ter zadevo vrniti v ponovno odločanje davčnemu organu prve stopnje.
dohodnina - akontacija dohodnine - dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti - subvencija - obdavčitev subvencij
Glede na odločitev Ustavnega sodišča se v še ne pravnomočno končanih postopkih v davčne osnove iz prvega oziroma tretjega odstavka 71. člena ZDoh-2 všteje znesek dejansko prejetih subvencij na hektar kmetijskih in gozdnih zemljišč oziroma na panj, če je ta znesek nižji od povprečnega zneska subvencij na hektar kmetijskih in gozdnih zemljišč oziroma na panj. Če je bil znesek dejansko prejetih subvencij višji od povprečnega zneska subvencij na hektar kmetijskih in gozdnih zemljišč oziroma na panj, pa je treba upoštevati povprečen znesek subvencij na hektar kmetijskih in gozdnih zemljišč oziroma na panj.
dohodnina - akontacija dohodnine - dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti - subvencija - obdavčitev subvencij
Ker je bil tožniku pri odmeri obveznosti iz kmetijstva za leto 2009 kot dohodek iz osnovne kmetijske dejavnosti in osnovne gozdarske dejavnost upoštevan tudi povprečen znesek subvencij, izračunan na podlagi podatkov iz zemljiškega katastra, ki je višji od zneska dejansko prejetih subvencij, je bilo glede na odločbo Ustavnega sodišča RS št. U-I-18/11-10 z dne 19. 1. 2012 materialno pravo napačno uporabljeno.
davek na dediščine in darila - stopnja obdavčitve - bratranec
Položaj bratranca v davčnem predpisu ni izenačen s položajem, ki ga ima po Zakonu o dedovanju (ZD). Ko gre za obdavčitev z davkom na dediščine in darila, se namreč bratranec ne uvršča v tretji dedni red, ki je v točki b) 8. člena ZDDD izrecno omejen na dede in babice. Tožeča stranka zato ne more uspešno uveljavljati davčno ugodnejše obravnave (nižje davčne stopnje) na tej podlagi. S takšno razlago ni omejena vstopna pravica potomcev zapustnikovih starih staršev po določbah ZD, saj se z njo v pravico do dedovanja ne posega.
ZMZ člen 2, 2/3, 16, 16/1, 16/1-1, 16/1-2, 26, 26/2, 26/2-1, 26/2-6, 27, 47, 47/6. Listina EU o temeljnih pravicah člen 24, 24/2, 24/3. Direktiva Sveta 2004/83/ES z dne 29. 4. 2004 o minimalnih standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da se jim prizna status begunca ali osebe, ki iz drugih razlogov potrebuje mednarodno zaščito, in o vsebini te zaščite preambula točka 12. Direktiva Sveta 2004/83/ES z dne 29. 4. 2004 o minimalnih standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da se jim prizna status begunca ali osebe, ki iz drugih razlogov potrebuje mednarodno zaščito, in o vsebini te zaščitečlen 20, 20/5. Konvencija Združenih narodov o otrokovih pravicah člen 3, 3/1.
mednarodna zaščita - zavrnitev ponovne prošnje - mladoletni prosilec - pravice otroka - dokazna ocena - obrazložitev odločbe - subsidiarna zaščita - načelo največje otrokove koristi - informacije o izvorni državi - dejanje preganjanja - razlogi preganjanja
Tožena stranka bi morala pri odločanju uporabiti pravni institut oziroma načelo „največje“ otrokove koristi. Upoštevanje mladoletnosti pri postavljanju vprašanj in tudi zastopanje mladoletnega prosilca sta zgolj nujna elementa v postopku dokazovanja in ugotavljanja dejanskega stanja v smislu 6. odstavka 47. člena ZMZ in 3. odstavka 16. člena ZMZ (ter 17. člena t.i. Procesne Direktive 2005/85/ES). Načelo varovanja največje koristi otroka pa mora imeti pomen tudi v procesu tehtanja realnosti tveganja za kršitev absolutnih pravic mladoletnika v primeru vrnitve v izvorno državo in se mora odražati tudi v dokaznem bremenu tožene stranke in pravilih ter standardih dokazovanja (v zvezi s subsidiarno zaščito). To pomeni, da je naloga organa, ki odloča, da v izpodbijanem aktu kot glavno vodilo upošteva načelo varovanja največjih otrokovih koristi.
Tožena stranka ni ugotavljala vseh potrebnih in pravno relevantnih dejstev preko informacij o stanju v izvorni državi glede vračanja mladoletnikov brez spremstva in glede možnosti, da bi tožnika v izvorni državi sprejeli starši.
Tožena stranka je v obrazložitvi odločbe izpeljala nekaj elementov neverodostojnosti tožnika. Vendar pa negativne odločitve glede statusa begunca ni oprla na oceno neverodostojnosti v tem smislu, da tožnik ni izkazal utemeljenega strahu pred preganjanjem, ampak je ugotovila, da tožnik ni izkazal potrebne podlage (nobene izmed petih možnih razlogov) za preganjanje.
dohodnina - akontacija dohodnine - dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti - subvencija - obdavčitev subvencij
Tožniku je bil pri izračunu davčne osnove za dohodnino upoštevan dohodek iz osnovne kmetijske in osnove gozdarske dejavnosti, pri katerem je bila davčna osnova povečana za povprečni znesek subvencij na zemljišča v uporabi, ki je višji od zneska dejansko prejetih subvencij. Z ozirom na odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-18/11-10 z dne 19. 1. 2012 je zato izpodbijana odločba materialnopravno nepravilna.
ZIS člen 3b, 3b/3. Pravilnik o institucijah za izdajanje poročil o preizkusu igralne naprave člen 5, 5/2.
institucija za izdajanje poročil o preizkusu igralne naprave - pogoji za imenovanje institucije - pogoji glede kontaktne osebe - kršitev določb PEU
V upravnem postopku je tožnica ugovarjala pogoju iz 5. člena Pravilnika o institucijah za izdajanje poročil o preizkusu igralne naprave, t.j. da je kontaktna oseba pri instituciji zaposlena vsaj dve leti oziroma izpolnjevanju tega pogoja v konkretnem primeru. Upravni organ je v izpodbijani odločbi zavzel stališče, da se ta pogoj razlaga, upoštevajoč delovnopravno zakonodajo, kot delovno razmerje kontaktne osebe pri instituciji. Sodišče se s tako razlago pogoja dveletne zaposlitve kontaktne osebe strinja. Nadzorni organ namreč z institucijo, ki ji podeli predpisani status, sodeluje predvsem preko kontaktne osebe, zato mora obstajati določena vez med institucijo in kontaktno osebo, ki zagotavlja visoko stopnjo verjetnosti, da ima kontaktna oseba potrebno znanje in izkušnje na predmetnem delovnem področju. Pogoj je sorazmeren s ciljem predmeta urejanja, zato sodišče ne sprejema predloga tožnice po ohlapnejši razlagi tega pogoja, t.j. kot opravljanje del na drugi civilnopravni podlagi. Glede na navedeno je po presoji sodišča 5. člen Pravilnika skladen z Ustavo RS in z ZIS. Očitati pa mu tudi ni mogoče, da predstavlja kršitev določb PEU, ki se nanašajo na nediskriminacijo, pravico do ustanavljanja in svobodo opravljanja storitev.
obvestilo o spremembi podatkov vrste rabe - upravna odločba - pravno sredstvo
Obvestilo, zoper katerega je tožnik vložil pritožbo, je bilo izdano na podlagi 160. člena ZEN. Z njim ni neposredno odločeno o kakšni pravici ali obveznosti stranke, ampak je ta le obveščena, da so v evidenci zemljiškega katastra - po tem ko so bili glede na dejansko stanje v naravi na predpisan način ugotovljeni - vpisani novi podatki o vrstah rabe zemljišč, katastrskih kulturah in katastrskih razredih. Ker gre za seznanitev stranke z dejstvi (vrsta rabe, katastrska kultura so dejstva) in se v tem postopku (še) ne odloči o nobeni pravici ali obveznosti, obvestilu ni mogoče dati pomena odločbe v smislu ZUP in ga brez izrecne pravne podlage ni mogoče izpodbijati s pravnimi sredstvi, ki so po zakonu predvidena za uveljavljanje nepravilnosti pri izdaji upravnega akta.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - procesne predpostavke - pravni interes - zavrženje tožbe
Upravni akt, ki se izpodbija s tožbo, očitno ne posega v tožnikovo pravico ali njegovo neposredno, na zakon oprto osebno korist. Začasna odločba z dne 19. 1. 2011 v tožnikov pravni položaj ne posega, ker je bila razveljavljena z odločbo tožene stranke z dne 22. 4. 2011. Tudi odločba z dne 22. 4. 2011 po presojo sodišča ne posega v pravice ali pravne koristi tožeče stranke, ki bi jih bilo potrebno zavarovati v tem sporu. Z navedeno odločbo je namreč tožena stranka razveljavila začasni odločbi z dne 19. 1. 2011 in z dne 21. 1. 2011, poleg tega pa je postopek ustavila.
mednarodna zaščita - zahtevek stranke - odločanje o zahtevku - upravni akt - sestavni deli odločbe
Če tožena stranke meni, da je tožnik podal zahtevek za uvedbo ponovnega postopka, bi morala ta drugi oziroma ponovni zahtevek za uvedbo postopka za mednarodno zaščito obravnavati po določbah VI. poglavja ZMZ, ker gre za poseben zahtevek v okviru upravnega postopka. Če pa meni, da je tožnik podal zahtevek, ki ga ni mogoče šteti kot zahtevek za uvedbo ponovnega postopka po ZMZ in da gre za zahtevek, za katerega tožena stranka ni pristojna, bi morala o zahtevku tožnika odločiti po ZUP. V obeh primerih bi morala v zadevi odločiti bodisi s sklepom, bodisi z odločbo in v obeh primerih mora akt imeti izrek, v katerem se odloči o vprašanjih postopka v zadevi oziroma o zahtevku, če gre za odločbo ter obrazložitev, ki mora imeti obvezne sestavine iz 1. odstavka 214. člena ZUP.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - obseg odobrene brezplačne pravne pomoči
Odvetnik je upravičen dobiti nagrado in povračilo stroškov samo v obsegu odobrene in opravljene brezplačne pravne pomoči. V konkretnem primeru se torej odobrena brezplačna pravna pomoč ni raztezala tudi na opravila pred 11. 6. 2010, saj je bilo odločeno, da se prosilcu brezplačna pravna pomoč odobri od tega datuma dalje.