ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - odstranitev objekta - vzpostavitev v prejšnje stanje
Zakonodajalec je v 152. členu ZGO-1 kot primarno sankcijo določil odstranitev objekta oz. njegovega dela in vzpostavitev prejšnjega stanja, če slednje ni mogoče, pa se lahko odredi drugačna sanacija objekta, njegovega dela oz. zemljišča.
Glede na to, da tožniki trdijo, da vzpostavitev prejšnjega stanja ni mogoča, bi upravni organ moral pojasniti, zakaj se je odločil za tak ukrep, ne pa morebiti za drugačno sanacijo objekta ali njegovih delov po izvršeni odstranitvi nelegalno zgrajenih delov.
Upravni organ bi se moral jasno opredeliti do vprašanja, ali lahko tožnica v postopku izdaje gradbenega dovoljenja varuje kakšne svoje pravne koristi. Če bi ugotovil, da tožnica zatrjuje okoliščine, ki so pravno odločilne za priznanje položaja stranske udeleženke v upravnem postopku, bi ji moral zahtevano odločbo gradbenega dovoljenja vročiti.
ZVO-1 člen 20, 20/1, 20/2, 20/5. Uredba o odlaganju odpadkov na odlagališčih člen 5, 44, 44/3, 44/3-2, 44/3-3.
ravnanje z odpadki - okoljevarstveno dovoljenje za odlagališče nenevarnih odpadkov - pogoji za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja - obdelani komunalni odpadki
Po tretjem odstavku 5. člena Uredbe o odlaganju odpadkov na odlagališčih se za obdelane komunalne odpadke štejejo komunalni odpadki, ki so obdelani po postopkih iz referenčne sheme obdelave komunalnih odpadkov iz priloge 1, med katere pa zgolj sortiranje odpadkov ne spada.
ZUP člen 140, 140/2, 237, 237/1, 237/1-3. ZBPP člen 22.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - izjemna brezplačna pravna pomoč - poziv na dopolnitev vloge - bistvena kršitev pravil postopka
Ne iz obrazložitve ne iz predloženih upravnih spisov ni razvidno, da bi upravni organ pozval tožnico na predložitev dokazov v zvezi s stroški, ki so povezani z njenim zdravljenjem, niti v zvezi z doplačili za zdravila, ampak se je oprl na dokaze, ki jih je predložila v drugi zadevi. Tako ravnanje je v nasprotju z dolžnostjo organa iz drugega odstavka 140. člena ZUP, po katerem mora uradna oseba, ki vodi postopek, stranko pozvati, da za svoje navedbe predlaga oz. predloži dokaze, če tega stranka sama ne stori.
gradbeno dovoljenje - obnova postopka izdaje gradbenega dovoljenja - obnovitveni razlog - verjetno izkazane okoliščine - zavrženje predloga za obnovo
Tožnica bi morala navesti okoliščine, ki se nanašajo na trditev, da je odločbo izdala oseba, ki bi morala biti po zakonu izločena, in izkazati, da je njen predlog za obnovo postopka pravočasen.
dohodnina - akontacija dohodnine - dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti - subvencija - obdavčitev subvencij
Tožniku je bila na podlagi določb 154. člena ZDoh-2 davčna osnova iz naslova akontacije dohodnine od dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti povečana za povprečni znesek subvencij na zemljišča v uporabi, in to v znesku, ki je višji od zneska dejansko prejetih subvencij. To z ozirom na odločbo št. U-I-18/11-10 z dne 19. 1. 2012 Ustavnega sodišča RS pomeni, da je izpodbijana odločba materialnopravno nepravilna.
ZVCP-1 člen 184, 185, 186. ZUP člen 138, 138/1, 138/1-9.
vozniško dovoljenje - kontrolni zdravstveni pregled - napotitev na kontrolni zdravstveni pregled - sum o telesni ali duševni nezmožnosti
Sodišče mora preveriti, ali je upravna enota napotila tožnico na kontrolni zdravniški pregled na podlagi predloga zakonitega predlagatelja in če je predlog zakonitega predlagatelja vseboval razloge za sum, da tožnica telesno ali duševno ni zmožna za vožnjo motornega vozila.
Predlog je vseboval razloge za sum o telesni ali duševni nezmožnosti za vožnjo motornega vozila. Razlogi za sum so bili podani z ugotovitvami, da je tožnica bila trikrat kaznovana s strani policistov zaradi prekoračitve hitrosti, nepravilnega parkiranja, neuporabe varnostnega pasu ter nenadnega zaviranja v povezavi s priznanjem tožnice policistom, da ima psihične probleme in da se tudi zdravi za psihično boleznijo, saj je bila v preteklosti tudi že prisilno hospitalizirana; v predlogu je navedeno tudi, da po mnenju policista kaže očitne znake nezanesljivega ravnanja.
dohodnina - akontacija dohodnine - dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti - subvencija - obdavčitev subvencij
Tožnici je bil pri odmeri davka iz kmetijstva za leto 2009 kot dohodek iz osnovne kmetijske dejavnosti in osnovne gozdarske dejavnosti upoštevan tudi povprečen znesek subvencij, izračunan na podlagi podatkov iz zemljiškega katastra, ki pa je višji od zneska dejansko prejetih subvencij. S tem je bilo glede na odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-18/11-10 z dne 19. 1. 2012 pri odmeri materialno pravo napačno odmerjeno.
evidentiranje urejene meje - spor o poteku meje - nestrinjanje s predlagano mejo - sprožitev sodnega postopka ureditve meje
Tožnica pozivu organa ni sledila ter ni začela sodnega postopka ureditve meje pred pristojnim sodiščem, zato je prvostopni organ sprejel pravilni zaključek, da se šteje, da tožnica soglaša s potekom predlagane meje in posledično je smel izdati odločbo glede na rezultat izvedenega postopka. Tožnica je svoje nestrinjanje nedvomno jasno izrazila tako na mejni kot na ustni obravnavi, le predloga za sodno ureditev meje ni vložila v danem roku, pa bi ga morala.
podpora za pridobivanje električne energije iz obnovljenih virov energije - sončna energija - referenčni stroški - znižanje nespremenljivega dela referenčnih stroškov
Tretji odstavek 64.n člena EZ-C pravi, da podpora ne sme omogočati prejemniku, da so prihodki v zvezi z obratovanjem naprave za proizvodnjo električne energije, za katero prejema podporo, večji od stroškov iz prvega odstavka tega člena. Če prejemnik podpore prejme tudi drugo državno pomoč, se podpora električni energiji iz te naprave, v odvisnosti od zneska prejete pomoči, zmanjša.
brezplačna pravna pomoč - neupravičeno prejeta brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči
Odločba o tem, da je tožnica prejela nujno brezplačno pravno pomoč neupravičeno, je že pravnomočna in sodišče o tem v tem upravnem sporu ponovno ne more odločati. Z izpodbijano odločbo je bilo namreč odločeno le še o višini in roku vračila, tožnica pa je bila opozorjena tudi na možnost sklenitve dogovora po četrtem odstavku 43. člena ZBPP.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh
Za dodelitev BPP izpolnjevanje finančnih kriterijev ne zadošča, saj mora biti izpolnjen tudi t.i. materialni kriterij. Ta kriterij predstavlja ocena, ali imata zadevi, v zvezi s katerima je tožnik prosil za BPP, verjeten izgled za uspeh. Tožena stranka je to oceno opravila in ugotovila, da zadevi nimata verjetnega izgleda za uspeh, kar je tudi ustrezno obrazložila.
dohodnina - akontacija dohodnine - dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti - subvencija - obdavčitev subvencij
Ker je bila tožeči stranki davčna osnova od dohodkov iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti povečana za povprečni znesek subvencij na zemljišča v uporabi, in to v znesku, ki je višji od zneska dejansko prejetih subvencij, je izpodbijana odločba materialnopravno nepravilna in jo je zato treba odpraviti ter zadevo vrniti v ponovno odločanje davčnemu organu prve stopnje.
blagovna znamka - registracija blagovne znamke - relativni razlogi za zavrnitev registracije - podobnost med znakoma
Znaki se primerjajo kot celote, kar ne izključuje, da lahko v celotnem vtisu, ki ga v spominu upoštevne javnosti ustvari sestavljeni znak, prevlada eden ali več njegovih sestavnih delov. To pa je mogoče le, če je posamezen del prevladujoč v tolikšni meri, da sam po sebi vzpostavi podobo znamke, ki se vtisne v spomin relevantnemu potrošniku, in je zato mogoče vse preostale dele znaka zanemariti, ker so nepomembni z vidika celostnega vtisa. Sodišče pritrjuje sklepanju upravnega organa, da celosten vtis, ki ga dajeta primerjana znaka glede na vizualne, fonetične in pomenske lastnosti ne vodi v njuno zamenljivost. Visoka stopnja razlikovalnosti med znakoma zato kljub enakosti ali podobnosti določenega blaga, ki ga varuje znamka tožeče stranke, zadošča za razlikovanje obeh znamk oziroma za sklepanje, da ne obstaja verjetnost, da bo potrošnik v zmoti o tem, blago/storitve katerega proizvajalca nabavlja.
dohodnina - akontacija dohodnine - dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti - subvencija - obdavčitev subvencij
Ker je bil tožniku pri odmeri obveznosti iz kmetijstva za leto 2009 kot dohodek iz osnovne kmetijske dejavnosti in osnovne gozdarske dejavnost upoštevan tudi povprečen znesek subvencij, izračunan na podlagi podatkov iz zemljiškega katastra, ki je višji od zneska dejansko prejetih subvencij, je bilo glede na odločbo Ustavnega sodišča RS št. U-I-18/11-10 z dne 19. 1. 2012 materialno pravo napačno uporabljeno.
Tožnik v tožbi ne uveljavlja kakšne svoje pravice ali pravne koristi, ker je bilo z izpodbijanim upravnim aktom njegovi prošnji za dodelitev BPP ugodeno in tudi v tožbi navaja zgolj, da izpodbija upravni akt v celoti zaradi nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja in kršenje materialnih predpisov, zato ni procesnih predpostavk za vsebinsko odločanje o tožbi.
davek na dediščine in darila - stopnja obdavčitve - bratranec
Položaj bratranca v davčnem predpisu ni izenačen s položajem, ki ga ima po Zakonu o dedovanju (ZD). Ko gre za obdavčitev z davkom na dediščine in darila, se namreč bratranec ne uvršča v tretji dedni red, ki je v točki b) 8. člena ZDDD izrecno omejen na dede in babice. Tožeča stranka zato ne more uspešno uveljavljati davčno ugodnejše obravnave (nižje davčne stopnje) na tej podlagi. S takšno razlago ni omejena vstopna pravica potomcev zapustnikovih starih staršev po določbah ZD, saj se z njo v pravico do dedovanja ne posega.
industrijska lastnina - evropski patent - zahteva za vpis evropskega patenta - nadaljevanje postopka po zamudi - vložitev zahteve za nadaljevanje postopka
Datuma na obvestilu, s katerim je bil tožnik obveščen o podelitvi evropskega patenta ter da bo sklep objavljen v Evropskem patentnem listu ni mogoče šteti kot dneva, ko je bil tožnik seznanjen s pravnimi posledicami zamude, kot je to ocenil organ.
Določbo drugega odstavka 67. člena ZIL-1 je treba razlagati v pomenu, da rok za vložitev zahteve za nadaljevanje postopka po zamudi teče od dneva, ko je bil prijavitelj seznanjen, da rok za izpolnitev obveznosti zamujen ter da so pravne posledice zamude že nastale.