odobritev pravnega posla - predkupni upravičenec - vložitev zahteve za odobritev pravnega posla - rok za vložitev zahteve
Tožnik je edini sprejemnik ponudbe, ki je s prodajalko sklenil pravni posel oziroma iztožil njegovo sklenitev ter v zakonskem roku vložil vlogo za odobritev pravnega posla in ki (tudi) izpolnjuje pogoje za predkupnega upravičenca po ZKZ, zato bi organ to dejstvo moral upoštevati. ZKZ sicer ne vsebuje določbe o domnevi umika sprejema ponudbe v primeru neaktivnosti strank po sprejemu ponudbe, določa pa (poleg sprejema ponudbe) še nadaljnja dejanja strank, ki jih stranke morajo opraviti, če želijo pridobiti kmetijska zemljišča, zaradi česar je treba odsotnost nadaljnjih aktivnosti in torej nedvomno (sicer kasneje izkazano) odsotnost interesa za nakup stranke presojati glede na namen ZKZ, ki je v ohranjanju in povečanju celovitosti kmetijskih zemljišč in njihove kmetijske rabe.
V sklepu o dedovanju je določene le, da skrbnik priznava svoji materi služnostno pravico dosmrtnega stanovanja ene sobe v stanovanjski hiši. Ta obveznost pa je nekaj bistveno drugačnega od obveznosti oskrbe v institucionalnem varstvu po ZSV, kar je predmet obravnave v tem primeru.
Upravni organ je v postopku odločanja o vračanju premoženja vezan na pravnomočno odločbo o ugotovitvi državljanstva upravičenca, zato bi prvostopenjski organ moral z odločanjem v predmetni denacionalizacijski zadevi počakati do pravnomočnosti odločbe o ugotovitvi državljanstva, izdane v obnovljenem postopku.
dohodnina - akontacija dohodnine - dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti - subvencija - obdavčitev subvencij
Ker je bil tožniku pri odmeri obveznosti iz kmetijstva za leto 2009 kot dohodek iz osnovne kmetijske dejavnosti in osnovne gozdarske dejavnost upoštevan tudi povprečni znesek subvencij, izračunan na podlagi podatkov iz zemljiškega katastra, ki je višji od zneska dejansko prejetih subvencij, je bilo pri odmeri glede na odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-18/11-10 z dne 19. 1. 2012 materialno pravo napačno uporabljeno.
dohodnina - akontacija dohodnine - dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti - subvencija - obdavčitev subvencij
Glede na odločitev Ustavnega sodišča se v še ne pravnomočno končanih postopkih v davčne osnove iz prvega oziroma tretjega odstavka 71. člena ZDoh-2 všteje znesek dejansko prejetih subvencij na hektar kmetijskih in gozdnih zemljišč oziroma na panj, če je ta znesek nižji od povprečnega zneska subvencij na hektar kmetijskih in gozdnih zemljišč oziroma na panj. Če je bil znesek dejansko prejetih subvencij višji od povprečnega zneska subvencij na hektar kmetijskih in gozdnih zemljišč oziroma na panj, pa je treba upoštevati povprečen znesek subvencij na hektar kmetijskih in gozdnih zemljišč oziroma na panj.
brezplačna pravna pomoč - prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - nepopolna vloga - dopolnitev vloge - prošnja za podaljšanje roka za dopolnitev vloge
Če bi želela tožnica doseči podaljšanje roka za dopolnitev prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči, bi morala v skladu s tretjim odstavkom 99. člena ZUP prositi za njegovo podaljšanje pred iztekom roka, pri tem pa izkazati opravičene razloge za podaljšanje. Ker tožnica tega ni storila, je odločitev, da se njena prošnja kot nepopolna zavrže, pravilna.
dohodnina - akontacija dohodnine - dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti - subvencija - obdavčitev subvencij
Tožeči stranki je bila na podlagi določb 154. člena ZDoh-2 davčna osnova iz naslova akontacije dohodnine od dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti povečana za povprečni znesek subvencij na zemljišča v uporabi, čeprav naj bi po tožbenih navedbah subvencij nikoli ne uveljavljala in tudi ne prejela. To z ozirom na odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-18/11-10 z dne 19. 1. 2012 pomeni, da je izpodbijana odločba materialnopravno nepravilna.
mednarodna zaščita - zahtevek stranke - odločanje o zahtevku - upravni akt - sestavni deli odločbe
Če tožena stranke meni, da je tožnik podal zahtevek za uvedbo ponovnega postopka, bi morala ta drugi oziroma ponovni zahtevek za uvedbo postopka za mednarodno zaščito obravnavati po določbah VI. poglavja ZMZ, ker gre za poseben zahtevek v okviru upravnega postopka. Če pa meni, da je tožnik podal zahtevek, ki ga ni mogoče šteti kot zahtevek za uvedbo ponovnega postopka po ZMZ in da gre za zahtevek, za katerega tožena stranka ni pristojna, bi morala o zahtevku tožnika odločiti po ZUP. V obeh primerih bi morala v zadevi odločiti bodisi s sklepom, bodisi z odločbo in v obeh primerih mora akt imeti izrek, v katerem se odloči o vprašanjih postopka v zadevi oziroma o zahtevku, če gre za odločbo ter obrazložitev, ki mora imeti obvezne sestavine iz 1. odstavka 214. člena ZUP.
brezplačna pravna pomoč - pravnomočno odločena zadeva - prepoved ponovnega odločanja o isti stvari - zavrženje vloge
V predmetni zadevi je že bila predhodno izdana zavrnilna odločba na podlagi 24. člena ZBPP, dejansko stanje in pravna podlaga pa se nista spremenila. Zato je organ za brezplačno pravno pomoč postopal pravilno, ko je novo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP zavrgel.
ZMZ člen 2, 2/3, 16, 16/1, 16/1-1, 16/1-2, 26, 26/2, 26/2-1, 26/2-6, 27, 47, 47/6. Listina EU o temeljnih pravicah člen 24, 24/2, 24/3. Direktiva Sveta 2004/83/ES z dne 29. 4. 2004 o minimalnih standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da se jim prizna status begunca ali osebe, ki iz drugih razlogov potrebuje mednarodno zaščito, in o vsebini te zaščite preambula točka 12. Direktiva Sveta 2004/83/ES z dne 29. 4. 2004 o minimalnih standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da se jim prizna status begunca ali osebe, ki iz drugih razlogov potrebuje mednarodno zaščito, in o vsebini te zaščitečlen 20, 20/5. Konvencija Združenih narodov o otrokovih pravicah člen 3, 3/1.
mednarodna zaščita - zavrnitev ponovne prošnje - mladoletni prosilec - pravice otroka - dokazna ocena - obrazložitev odločbe - subsidiarna zaščita - načelo največje otrokove koristi - informacije o izvorni državi - dejanje preganjanja - razlogi preganjanja
Tožena stranka bi morala pri odločanju uporabiti pravni institut oziroma načelo „največje“ otrokove koristi. Upoštevanje mladoletnosti pri postavljanju vprašanj in tudi zastopanje mladoletnega prosilca sta zgolj nujna elementa v postopku dokazovanja in ugotavljanja dejanskega stanja v smislu 6. odstavka 47. člena ZMZ in 3. odstavka 16. člena ZMZ (ter 17. člena t.i. Procesne Direktive 2005/85/ES). Načelo varovanja največje koristi otroka pa mora imeti pomen tudi v procesu tehtanja realnosti tveganja za kršitev absolutnih pravic mladoletnika v primeru vrnitve v izvorno državo in se mora odražati tudi v dokaznem bremenu tožene stranke in pravilih ter standardih dokazovanja (v zvezi s subsidiarno zaščito). To pomeni, da je naloga organa, ki odloča, da v izpodbijanem aktu kot glavno vodilo upošteva načelo varovanja največjih otrokovih koristi.
Tožena stranka ni ugotavljala vseh potrebnih in pravno relevantnih dejstev preko informacij o stanju v izvorni državi glede vračanja mladoletnikov brez spremstva in glede možnosti, da bi tožnika v izvorni državi sprejeli starši.
Tožena stranka je v obrazložitvi odločbe izpeljala nekaj elementov neverodostojnosti tožnika. Vendar pa negativne odločitve glede statusa begunca ni oprla na oceno neverodostojnosti v tem smislu, da tožnik ni izkazal utemeljenega strahu pred preganjanjem, ampak je ugotovila, da tožnik ni izkazal potrebne podlage (nobene izmed petih možnih razlogov) za preganjanje.
dohodnina - akontacija dohodnine - dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti - subvencija - obdavčitev subvencij
Ker je bil pri izračunu tožničine davčne osnove za dohodnino upoštevan dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, pri katerem je bila davčna osnova povečana za povprečni znesek subvencij na zemljišča v uporabi, ki je višji od zneska dejansko prejetih subvencij, je (upoštevaje odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-18/11-10 z dne 19. 1. 2012) izpodbijana odločba materialnopravno nepravilna.
davčna izvršba - sklep o izvršbi - izpodbijanje izvršilnega naslova - nezmožnost plačila
Izpodbijani sklep o davčni izvršbi vsebuje vse podatke, določene v 151. členu ZDavP-2; ker vsebuje tako izvršilni naslov z navedbo, kdaj je nastopila izvršljivost, kot tudi znesek dolga, ga je mogoče v celoti preizkusiti.
S pritožbo zoper sklep o izvršbi ni mogoče izpodbijati izvršilnega naslova, ki je predmet samostojnega pritožbenega postopka in samostojnega upravnega spora. Na zakonitost sklepa o izvršbi pa tudi ne more vplivati zatrjevana nemožnost njegove realizacije (plačila).
upravni spor - tožba v upravnem sporu - procesne predpostavke - pravni interes - zavrženje tožbe
Upravni akt, ki se izpodbija s tožbo, očitno ne posega v tožnikovo pravico ali njegovo neposredno, na zakon oprto osebno korist. Začasna odločba z dne 19. 1. 2011 v tožnikov pravni položaj ne posega, ker je bila razveljavljena z odločbo tožene stranke z dne 22. 4. 2011. Tudi odločba z dne 22. 4. 2011 po presojo sodišča ne posega v pravice ali pravne koristi tožeče stranke, ki bi jih bilo potrebno zavarovati v tem sporu. Z navedeno odločbo je namreč tožena stranka razveljavila začasni odločbi z dne 19. 1. 2011 in z dne 21. 1. 2011, poleg tega pa je postopek ustavila.
ZIS člen 3b, 3b/3. Pravilnik o institucijah za izdajanje poročil o preizkusu igralne naprave člen 5, 5/2.
institucija za izdajanje poročil o preizkusu igralne naprave - pogoji za imenovanje institucije - pogoji glede kontaktne osebe - kršitev določb PEU
V upravnem postopku je tožnica ugovarjala pogoju iz 5. člena Pravilnika o institucijah za izdajanje poročil o preizkusu igralne naprave, t.j. da je kontaktna oseba pri instituciji zaposlena vsaj dve leti oziroma izpolnjevanju tega pogoja v konkretnem primeru. Upravni organ je v izpodbijani odločbi zavzel stališče, da se ta pogoj razlaga, upoštevajoč delovnopravno zakonodajo, kot delovno razmerje kontaktne osebe pri instituciji. Sodišče se s tako razlago pogoja dveletne zaposlitve kontaktne osebe strinja. Nadzorni organ namreč z institucijo, ki ji podeli predpisani status, sodeluje predvsem preko kontaktne osebe, zato mora obstajati določena vez med institucijo in kontaktno osebo, ki zagotavlja visoko stopnjo verjetnosti, da ima kontaktna oseba potrebno znanje in izkušnje na predmetnem delovnem področju. Pogoj je sorazmeren s ciljem predmeta urejanja, zato sodišče ne sprejema predloga tožnice po ohlapnejši razlagi tega pogoja, t.j. kot opravljanje del na drugi civilnopravni podlagi. Glede na navedeno je po presoji sodišča 5. člen Pravilnika skladen z Ustavo RS in z ZIS. Očitati pa mu tudi ni mogoče, da predstavlja kršitev določb PEU, ki se nanašajo na nediskriminacijo, pravico do ustanavljanja in svobodo opravljanja storitev.
dohodnina - akontacija dohodnine - dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti - subvencija - obdavčitev subvencij
Izpodbijano odločbo je bilo treba odpraviti, ker temelji na določbah prvega do tretjega odstavka 154. člena ZDoh-2, za katere je Ustavno sodišče ugotovilo, da so bili v neskladju z ustavo v delu, v katerem so določali, da se v davčne osnove iz prvega oziroma tretjega odstavka 71. člena navedenega zakona všteje povprečni znesek subvencije na hektar kmetijskih in gozdnih zemljišč oziroma na panj.
dohodnina - akontacija dohodnine - dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti - subvencija - obdavčitev subvencij
Tožniku je bil pri izračunu davčne osnove za dohodnino upoštevan dohodek iz osnovne kmetijske in osnove gozdarske dejavnosti, pri katerem je bila davčna osnova povečana za povprečni znesek subvencij na zemljišča v uporabi, ki je višji od zneska dejansko prejetih subvencij. Z ozirom na odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-18/11-10 z dne 19. 1. 2012 je zato izpodbijana odločba materialnopravno nepravilna.
obvestilo o spremembi podatkov vrste rabe - upravna odločba - pravno sredstvo
Obvestilo, zoper katerega je tožnik vložil pritožbo, je bilo izdano na podlagi 160. člena ZEN. Z njim ni neposredno odločeno o kakšni pravici ali obveznosti stranke, ampak je ta le obveščena, da so v evidenci zemljiškega katastra - po tem ko so bili glede na dejansko stanje v naravi na predpisan način ugotovljeni - vpisani novi podatki o vrstah rabe zemljišč, katastrskih kulturah in katastrskih razredih. Ker gre za seznanitev stranke z dejstvi (vrsta rabe, katastrska kultura so dejstva) in se v tem postopku (še) ne odloči o nobeni pravici ali obveznosti, obvestilu ni mogoče dati pomena odločbe v smislu ZUP in ga brez izrecne pravne podlage ni mogoče izpodbijati s pravnimi sredstvi, ki so po zakonu predvidena za uveljavljanje nepravilnosti pri izdaji upravnega akta.
V konkretnem primeru je tožnik brez gradbenega dovoljenja oziroma drugega upravnega dovoljenja zgradil leseno lopo. Za gradnjo tovrstnega lesenega objekta pa je potrebno gradbeno dovoljenje, poleg navedenega pa tovrstna gradnja na spornem območju tudi po določbah PUP-a ni dovoljenja. Zato je inšpektor odredil pravilne ukrepe v skladu z 152. členom ZGO-1.
ZBPP člen 24, 24/3. OZ člen 179, 179/1. ZKP člen 538.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - odškodninska tožba - predpostavke odškodninske odgovornosti
Organ za BPP je tožniku pravilno pojasnil, da morajo biti za civilni delikt izpolnjeni pogoji: protipravno ravnanje in odgovornost povzročitelja, obstoj škode in vzročne zveze med protipravnim ravnanjem in nastankom škode. Kot škodni dogodek v smislu ene od prej navedenih predpostavk odškodninske odgovornosti tožnik šteje razveljavljeno kazensko sodbo, vendar zgolj na dejstvo, da je bila sodba, s katero mu je bila izrečena pogojna obsodba, razveljavljena in zasebna tožba zavržena, odškodninske tožbe še ne bi mogel uspešno opreti, saj je v konkretnem primeru šlo za razveljavitev sodbe na podlagi rednega pravnega sredstva - pritožbe in ne za neupravičeno obsodbo po 538. členu ZKP.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - obseg odobrene brezplačne pravne pomoči
Odvetnik je upravičen dobiti nagrado in povračilo stroškov samo v obsegu odobrene in opravljene brezplačne pravne pomoči. V konkretnem primeru se torej odobrena brezplačna pravna pomoč ni raztezala tudi na opravila pred 11. 6. 2010, saj je bilo odločeno, da se prosilcu brezplačna pravna pomoč odobri od tega datuma dalje.