predlog za izdajo dopolnilnega sklepa o stroških - pravočasnost predloga
Tožeča stranka je namreč šele z vročitvijo ji sklepa o dodatnih stroških postopka izvedela, da sodišče prve stopnje ni odločilo o vseh stroških, ki jih je priglasila v vlogi dne 6. 3. 2025. Posledično tako njenega predloga za dopolnitev ni moč šteti za prepoznega.
URS člen 22. ZPP člen 443, 443/1, 450, 450/2, 458, 458/1. GZ-1 člen 1, 2. OZ člen 619, 642, 642/2.
podjemna pogodba (pogodba o delu) - spor majhne vrednosti - omejitev dokazovanja - ustavno načelo enakega varstva pravic - sodni izvedenec - določitev plačila in izplačilo - omejenost pritožbenih razlogov v sporih majhne vrednosti
Sodišče prve stopnje je sklenjeni dogovor med pravdnima strankama o izvedbi del tudi pravilno opredelilo kot pogodbo o delu, ki je opredeljena z določbami XI. poglavja OZ. Neutemeljeno je zato toženčevo sklicevanje na napačno uporabo materialnega prava, ker sodišče ni uporabilo določb GZ-1. Ta ureja pogoje za graditev objektov in druga vprašanja povezana z graditvijo objektov z namenom zaščite javnega interesa (1. in 2. člen GZ-1), ki zajema varnost gradnje, varstvo okolja, ohranjanje narave, …, ne pa pogodbenih razmerij.
ZPP člen 451, 453. OZ člen 131. ZPrCP člen 65, 65/4, 65/4-12. ZJC člen 4.
odškodninska odgovornost - protipravno ravnanje
V tej zvezi je pravilno izpostavilo stališče sodne prakse, da klic na policijo, ki se kasneje izkaže za neutemeljenega, ne more avtomatsko pomeniti odškodninske odgovornosti, saj bi s tem prišlo do izničenja varstva pravic (8. točka obrazložitve izpodbijane sodbe).
NEPRAVDNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00086909
URS člen 19. ZDZdr člen 2, 2-12, 13, 39, 71, 71/1. SZ-1 člen 103, 103/3.
varstvo osebne svobode - sprejem na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnih primerih - sprejem na zdravljenje brez privolitve - omejitev pravice osebe, v oddelku pod posebnim nadzorom - omejitev pravice do prisotnosti pri izvajanju dokazov - poseg v osebno svobodo
Prvostopenjsko sodišče je ukrep odredilo za le toliko časa, kolikor je glede na pravila psihiatrične stroke predvidoma treba, da bo zdravljenje doseglo točko, ko nevarnosti hudega ogrožanja ne bo več.
Z vidika toženke v obravnavani zadevi ni pomembno, ali je tožba zaradi nezapadlosti terjatve (pogodbene kazni) zavržena ali pa je tožbeni zahtevek za plačilo te terjatve (začasno) zavrnjen (kot preuranjen). V obeh primerih bo namreč tožnik lahko, ko bo terjatev zapadla, vložil novo tožbo za plačilo te pogodbene kazni. Glede na navedeno toženka nima pravnega interesa za pritožbo, saj ji njena utemeljenost ne bi prinesla nobene konkretne pravne koristi.
Zgolj na podlagi dejstva, da se tožnik v vlogi sklicuje na odločitve Vrhovnega sodišča RS, ki niti sodišču niti nasprotni stranki (ki je stranka tudi v tem sporu) nista bili neznani, tožniku nagrade za to vlogo ni mogoče priznati. Še posebej ob upoštevanju dejstva, da tožnik v tej vlogi svojega zahtevka niti ni obrazložil in specificiral skladno s stališči, sprejetimi v odločitvah VSRS, pa tudi ne skladno z izhodišči iz sodbe SEU C-742/19, na katero se je skliceval že v tožbi ter je bila tudi podlaga za sprejete odločitve VSRS. Sodišče prve stopnje je zato pravilno štelo, da gre v primeru prve pripravljalne vloge zgolj za ponavljanje materialnopravnih izhodišč iz tožbe, zaradi česar te vloge utemeljeno ni štelo za potrebno.
Sodišče prve stopnje je tožnikovo tretjo pripravljalno vlogo glede na njeno vsebino utemeljeno štelo za obrazložen dopis po tar. št. 43/3 OT. Sodišče prve stopnje je že dne 27. 2. 2025 izdalo delno sodbo na podlagi pripoznave, zato ob dejstvu, da je tožnik, po pozivu sodišča, v tej vlogi z dne 11. 4. 2025 v preostalem delu zahtevka tožbo umaknil, ni bilo nikakršne potrebe po tem, da se opredeljuje do navedb tožene stranke iz njenih vlog z dne 3. 2. 2025 in 21. 2. 2025, niti da "preizkuša" znesek, ki ga je toženka pripoznala, saj le-ta izhaja iz sodbe.
Pravilno sodišče prve stopnje ugotavlja, da vsako vznemirjanje še ne pomeni nujno protipravnega vznemirjanja, ki bi opravičevalo sodno varstvo. Nenazadnje, je toženka tekom postopka vložila predlog za določitev nujne poti pred Okrajnim sodiščem v Mariboru, kjer je bila izdana začasna odredba, ki je toženki dopuščala uporabo poti in s tem ne gre za protipravno vznemirjanje tožnika.
odločitev o ugovoru zoper plačilni nalog - prepozen ugovor zoper plačilni nalog - zavrženje ugovora zoper plačilni nalog - začetek teka roka
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je bil plačilni nalog toženi stranki vročen 6. 3. 2025 (petek), osemdnevni rok se je iztekel 14. 3. 2025 ob polnoči (petek), medtem ko je tožena stranka ugovor vložila 17. 3. 2025 (ponedeljek), torej prepozno.
ZDR-1 člen 85, 85/1, 89, 89/1, 89/1-3, 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-8. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 233, 233/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - bolniški stalež - navodila zdravnika - stopnjevitost delovnopravnih sankcij - okoliščine, ki onemogočajo nadaljevanje delovnega razmerja - disciplinska sankcija - pisni opomin - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga
Vprašanje, ali delovnega razmerja ni mogoče nadaljevati niti do poteka odpovednega roka, kar je pogoj za podajo izredne odpovedi, terja presojo vseh okoliščin konkretnega primera in interesov obeh pogodbenih strank. "Vse okoliščine" se nanašajo zlasti na naravo, težo in posledice kršitve; v zvezi s presojo "interesov obeh pogodbenih strank" pa je pomembno zlasti medsebojno zaupanje oziroma kako je kršitev vplivala na medsebojno razmerje strank. Za izredno odpoved morajo biti podane takšne okoliščine, ki terjajo takojšne prenehanje pogodbe o zaposlitvi.
Vsaka kršitev bolniškega staleža namreč še ni razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Vrhovno sodišče RS je že večkrat opozorilo na načelo stopnjevitosti sankcij v delovnem pravu, kar pomeni, da vsaka kršitev delovnih obveznosti (četudi jo je zakonodajalec predvidel kot možen razlog za podajo izredne odpovedi) še ne utemeljuje najstrožje sankcije v obliki izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Delodajalec ima namreč možnost sankcionirati kršitve tudi z disciplinsko sankcijo (prvi odstavek 172. člena ZDR-1), s podajo pisnega opozorila pred odpovedjo (prvi odstavek 85. člena ZDR-1) in redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi zaradi ponavljajočih se kršitev (tretja alineja prvega odstavka 89. člena ZDR-1).
OZ člen 633, 633/3, 634, 634/1, 635, 635/1, 649, 649/1, 660, 662, 663, 663/1.
odstop od pogodbe zaradi neizpolnitve - gradbena pogodba - podjemna pogodba - odgovornost za stvarne napake - poslovna odškodninska odgovornost - jamčevalni zahtevek - naročnikova pravica glede napak izvršenega posla
Poleg zahtevka za odpravo napak lahko naročnik na podlagi izvajalčeve odgovornosti za stvarne napake uveljavlja tudi druge jamčevalne zahtevke. Pravico ima, da napako odpravi (po drugem izvajalcu), in da od (prvega) izvajalca zahteva povrnitev stroškov odprave te napake ali pravico do sorazmernega znižanja plačila ali pravico odstopiti od pogodbe (tretji odstavek 639. člena OZ).
zavarovanje z začasno odredbo - neposestna zastavna pravica - register neposestnih zastavnih pravic - odsvojitev zastavljene premičnine - dobrovernost
Zakaj dolžnik stroja ne uporablja v lastne namene, za odločitev ne more biti relevantno, dejstvo, da ga prodaja naprej, pa tudi po zaključku višjega sodišča samo zase niti s stopnjo verjetnosti ne izkazuje zatrjevanega namena prikrajšati upnika, prav tako ne, da je šlo za usklajeno ravnanje dolžnika. Ob odsotnosti kakršnihkoli drugih okoliščin, ki bi kazale na nedobrovernost dolžnika, slednjemu ni mogoče očitati, da ob sklenitvi prodajne pogodbe ni bil v dobri veri glede neobstoja neposestne zastavne pravice.
ZGD-1 člen 623, 623/6. ZPP člen 187, 187/2, 190, 190/2, 205, 205/1, 205/1-3, 208, 208/1, 268a.
izvedenec - sklep o ustavitvi postopka - pasivna legitimacija - samostojni dokazni postopek z izvedencem - stranka postopka - status stranke v postopku
Stranka postopka (v procesnem smislu) v pravdnem postopku je tisti, ki od sodišča zahteva varstvo svojih pravic (tožnik), ter tisti, proti kateremu je to pravno varstvo zahtevano (toženec), kar preneseno na samostojni postopek z izvedencem pomeni, da je stranka tisti, ki vloži predlog (predlagatelj), in tisti, proti kateremu je predlog vložen (nasprotni udeleženec).
odpust obveznosti - ovire za odpust obveznosti - izpodbojno dejanje
Za odločitev v tej zadevi je bistvena ugotovitev sodišča prve stopnje, da obstoji razlog, ki se uveljavlja z ugovorom, to pa je, da je stečajna dolžnica izvedla pravno dejanje, ki ima po 271. členu ZFPPIPP značilnost izpodbojnega pravnega dejanja, in je bil v skladu z 277. členom ZFPPIPP uveljavljen zahtevek za izpodbijanje tega pravnega dejanja.
stroškovna odločitev - odmera pravdnih stroškov - potrebni stroški - priznani stroški postopka - potni stroški odvetnika - sedež odvetnika izven kraja sodišča
Sodna praksa o priznavanju potnih stroškov odvetniku, ki ima svoj sedež izven območja sodišča, je neenotna. Vendar pa je zaznati, da je novejša sodna praksa vedno bolj naklonjena priznavanju tovrstnih stroškov.
Okoliščine konkretnega primera utemeljujejo priznanje potnih stroškov (kilometrine) in celotne urnine (odsotnost odvetnika iz pisarne v času potovanja za stranko). Stranka ima pravico, da si prosto izbere odvetnika; njun odnos v okviru mandatnega razmerja temelji na zaupanju. Stališče prvega sodišča o nepriznanju navedenih stroškov je v nasprotju z načelom enakega varstva pravic in načelom svobode (tudi odvetnikovega) dela. Izjema bi veljala le v primeru, če bi sodišče ugotovilo, da je bila izbira odvetnika izven kraja območja sodišča povsem nerazumna ali da je šlo za zlorabo (ravnanje z vicioznimi nameni).
motenje posesti - občasno izvrševanje posesti - postavitev ograje - dostopnost stvari - sodno varstvo posesti - dotedanji način izvrševanja posesti - dogovor dveh strank - vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja - več tožencev - pravni interes za pritožbo tožene stranke
Redna periodična uporaba nepremičnine izkazuje posest, ki je pravno varovana.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00087604
OZ člen 21, 21/1, 22, 28, 28/3, 51. ZUreP-1 člen 85. Odlok o predkupni pravici Občine Šentrupert na nepremičninah (2008) člen 1. ZUreP-2 člen 189. ZPP člen 184, 184/1, 341. URS člen 22, 23.
zakonita predkupna pravica po ZUreP-1 - predkupna pravica občine - sprejem ponudbe s strani predkupnega upravičenca - zavezujoča izjava - dolžnost sklenitve kupoprodajne pogodbe - odklonitev podpisa - veljavnost sprejema ponudbe - veljavnost kupoprodajne pogodbe - dejstva, ki utemeljijo nastanek pogodbe - nastanek pogodbe ex lege - veljaven zavezovalni pravni posel - sklenitev prodajne pogodbe pod pogoji iz podane ponudbe - uveljavljanje zahteve za sklenitev pogodbe s tožbo - oblikovanje tožbenega zahtevka - napačno oblikovan tožbeni zahtevek - nesklepčnost tožbenega zahtevka - materialno procesno vodstvo - enako varstvo pravic - pravica do sodnega varstva
Če je bila pogodba sklenjena s tožnikovim prejemom toženkinega sprejema ponudbe, tožnik s tožbo ne more zahtevati ponovne sklenitve pogodbe (zavezovalnega pravnega posla), temveč lahko zahteva (le) izpolnitev že sklenjene pogodbe.
Ker se hkrati s postavitvijo sklepčnega zahtevka ne bi spremenila niti cilj pravde niti predmet njenega obravnavanja, je tožniku pred zavrnitvijo zahtevka zaradi njegove nesklepčnosti treba dati možnost za njegovo popravo.
SPZ člen 66. ZPP člen 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 339/2-15, 443.
solastnina - upravičenja solastnika - oddajanje dela solastne stvari v najem - najem nepremičnine - najemnina - dogovor solastnikov o načinu uporabe stvari v solastnini - nekonkretiziran pritožbeni očitek - nedovoljena pritožbena novota
Pravno pravilna je presoja, da tožnik ni upravičen do povračila 1/2 najemnin za del nepremičnine, ki ga je na podlagi sklenjenega dogovora o načinu uporabe in uživanja solastne nepremičnine med solastnikoma, izključno uporabljal in z njim razpolagal toženec.
sodna taksa za pritožbo - nepopoln predlog za oprostitev plačila sodne takse - poziv na dopolnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse - pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe - ugotavljanje materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov - taksne oprostitve na podlagi zakona - razpravno načelo
Predložena odločba se nanaša na drug postopek, zato tožnica v tem pravdnem postopku ne uživa ex lege taksne oprostitve.
motenje posesti - parkiranje - postavitev zidu - samovoljno in protipravno motilno ravnanje - vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja - dokazi in dokazovanje
Prepričljiva je ocena sodišča prve stopnje, ki je opravilo tudi ogled na kraju samem, da tožnica zaradi postavljenih opek ni mogla več varno zapeljati v garažo. To izhaja po eni strani iz dejstva, da gre za ozek parkirni prostor, vozili sta bili tesno parkirani že pred postavitvijo spornega zidu. Postavitev zidu pa je takšno že sicer oteženo parkiranje v celoti onemogočila. Ne gre za neznatno spremembo dejanskega stanja, kot to zmotno meni pritožba.