ZZV člen 5, 15. ZZV-D člen 3. ZUJF člen 231. ZIPRS1617 člen 75, 75/1, 75/1-3. ZPIZ člen 41.
vojni veteran - pravica do zdravstvenega varstva - pravica do delne pokojnine
Obrazložitev odločitve organa prve stopnje je glede na ugotovljeno dejansko stanje nejasna (oziroma so razlogi zanjo pomanjkljivi) do te mere, da ni mogoče preizkusiti, ali je prvostopenjski organ v zadevi pravilno uporabil materialno pravo. Pravica do delne pokojnine je bila tožniku nedvomno priznana po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, na katere napotuje 3. alineja prvega odstavka 75. člena ZIPRS1617. Zato se organ prve stopnje, brez ustrezne dodatne razlage oziroma navedb razlogov, ki so glede na ugotovljeno dejansko stanje narekovali zavrnitev tožnikove zahteve, in brez navedbe zakonskih določb, ki urejajo tožnikov primer pridobitve pravice, ne more sklicevati.
ZVV člen 5, 15. ZVV-D člen 3. ZUJF člen 231. ZIPRS1617 člen 75, 75/1, 75/1-3. ZPIZ člen 41.
vojni veteran - pravica do zdravstvenega varstva - pokojninsko in invalidsko zavarovanje - invalidska pokojnina
Odločitev organa je glede na ugotovljeno dejansko stanje nejasna do te mere, da ni mogoče preizkusiti, ali je bilo v zadevi pravilno uporabljeno materialno pravo. Že tretja alineja prvega odstavka 75. člena ZIPRS1617 napotuje na predpise o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Pravica do delne invalidske pokojnine je bila tožniku nedvomno priznana po ZPIZ, torej po teh predpisih. Po 41. členu ZPIZ, na katerega se je dodatno skliceval drugostopni organ, pridobi pravico do invalidske pokojnine: - zavarovanec, pri katerem je nastala invalidnost I. kategorije; - zavarovanec, pri katerem je nastala invalidnost II. kategorije in ni zmožen za drugo delo s krajšim delovnim časom od polnega najmanj štiri ure dnevno brez poklicne rehabilitacije, ta pa mu ni zagotovljena, ker je star nad 50 let; - zavarovanec, pri katerem je nastala invalidnost II. in III. kategorije in mu ni zagotovljena ustrezna zaposlitev, ker je dopolnil 65 let starosti. Ta določba torej opredeljuje pogoje za pridobitev pravice do invalidske pokojnine do celote, ne pa do delne invalidske pokojnine, kot je to v primeru tožnika. Zato se organ na to določbo - brez ustrezne dodatne razlage in ob izostanku določb, ki urejajo tožnikov primer pridobitve pravice -, ne more sklicevati.
pravica do zdravstvenega varstva - vojni veteran - veteranski dodatek - obrazložitev odločbe
Sodišče ugotavlja, da obrazložitev izpodbijane odločbe ne vsebuje sestavin, ki jih določa 214. S tem so bile v postopku storjene bistvene kršitve določb postopka, kar je posledično lahko vplivalo na (ne)pravilno uporabo materialnega prava in (ne)pravilno ugotovljeno dejansko stanje.
Upravni spor - akt, ki se izpodbija v upravnem sporu - končni zapis - pogodba - zavrženje tožbe
Izpodbijani končni zapis ni akt, ki bi se ga lahko izpodbijal v upravnem sporu, saj lahko v zapisu ugotovljene nepravilnosti vplivajo le na pogodbeno razmerje med tožečo in toženo stranko, pri čemer ne gre za oblastveno odločanje nosilca javnih pooblastil, ampak za uveljavljanje pogodbenih pravic in obveznosti na podlagi sklenjene pogodbe. Enako velja tudi za izpodbijano obvestilo pogodbenemu partnerju, ki je že pojmovno akt pogodbenega razmerja in ne oblastveni akt nosilca javnih pooblastil, zato tudi to obvestilo ni akt, ki bi se lahko izpodbijal v upravnem sporu.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacij javnega značaja - poslovna skrivnost - specialni zakon - zdravilo
Tožena stranka ni imela zadostne podlage za ugotovitev, da prvi pogoj iz 11. točke 2. odstavka 6. člena ZDIJZ ni izpolnjen, in sicer da ne gre za dokument, sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem. Vendar pa ta pomanjkljivost nima vpliva v upravnem sporu, za obstoj izjeme iz tega določila je namreč potrebno, da sta oba pogoja izpolnjena kumulativno. Drugi pogoj - to je, da je razkritje podatka povzročalo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa - pa je tožena stranka pravilno obravnavala. Tožena stranka ima namreč prav, da tožnik ni izpolnil svojega dokaznega bremena. Tožnik ni izkazal motenj, ki bi nastale z razkritjem konkretno zahtevanih dokumentov, saj je zgolj pavšalno navedel, da bi razkritje ogrozilo učinkovito delo organa.
Tožena stranka je zmotno razlagala in uporabila določilo 51. člena ZZdr-1, ko je štela, da ker je prizadeta stranka v upravnem postopku dovolila dostop do določenih dokumentov, se tožena stranka ne more sklicevati na poslovno skrivnost v zvezi s temi dokumenti. Na tej točki se je namreč argumentacija tožene stranke končala, saj tožena stranka ni nadaljevala s presojo z vidika tehtanja javnega interesa za razkritje dokumentov in varovanjem tistega vidika poslovne skrivnosti, ki je v konkretnem primeru v funkciji omenjenega javnega interesa. Izpodbijani akt zato nima potrebne obrazložitve z vidika 2. točke 1. odstavka, 2. odstavka in prve alineje 3. odstavka 6. člena ZDIJZ in je to razlog, da je sodišče moralo tožbi ugoditi in izpodbijano točko izreka odpraviti.
V konkretni zadevi je bil predlog za opustitev cepljenja A.A. pravnomočno zavrnjen, zato bi morala tožnica, glede na določilo 22. člena ZNB, po katerem je cepljenje proti določenim boleznim obvezno, poskrbeti za cepljenje otroka. Ker pa za cepljenje ni bila pripravljena poskrbeti prostovoljno, je prvostopenjski organ po presoji sodišča utemeljeno izdal izpodbijano odločbo.
ZDIJZ člen 6, 6/1, 6/1-2. ZGD-1 člen 39, 39/1, 39/2. ZZdr-1 člen 51.
informacija javnega značaja - dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacij javnega značaja - poslovna skrivnost - specialni zakon - zdravilo
Toženka mora pri odločitvi upoštevati določila veljavne nacionalne zakonodaje, tako s področja dostopa do informacij javnega značaja (ZDIJZ), kot specialne zakonodajne ureditve zdravil (ZZdr-1), ki jo je zakonodajalec sprejel z namenom varovanja javnega zdravja, vključno z določilom 51. člena ZZdr-1.
Glede obstoja izjeme po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ je v upravnosodni praksi ustaljeno stališče, da iz prvega odstavka 39. člena ZGD-1 ne izhaja, da bi moralo biti že na samih podatkih, ki so poslovna skrivnost, izrecno označeno, da gre za poslovno skrivnost. Nadalje, besedilo 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ne pomeni, da se lahko na poslovno skrivnost sklicujejo samo gospodarske družbe. Pravilna razlaga navedene določbe je taka, da je treba pri katerikoli pravni osebi v vsebinskem pogledu preveriti, ali zahtevani podatki ustrezajo definiciji poslovne skrivnosti, kot je ta definirana v prvem in drugem odstavku 39. člena ZGD-1, ne glede na to, kateri subjekt je določene podatke določil za poslovno skrivnost.
Na podlagi ZDIJZ od organa ni mogoče zahtevati pojasnil ali razlag v zvezi z dokumenti, s katerimi razpolaga organ. Ta torej ni dolžan sestavljati odgovorov prosilcu.
ZVV člen 6, 6/1, 8, 9. ZUJF člen 100, 101, 231, 231/1, 231/2.
vojni veteran - pravica do zdravstvenega varstva - sprememba zakonske ureditve - poseg v pridobljene pravice
Ker dejansko stanje (to je, da tožnikovi dohodki presegajo 497,15 EUR), ni sporno, kar pomeni, da tožnik ni prejemnik veteranskega dodatka in da ne izpolnjuje pogojev za njegovo pridobitev po določbah 8. in 9. člena ZVV. Glede na določbe ZUJF in ZVV je zaključiti, da je odločitev prvostopenjskega organa pravilna in zakonita.
vojni veteran - pravica do zdravstvenega varstva - sprememba zakonske ureditve - odvzem pravice do zdravstvenega varstva
Ob tem, ko tožnik niti ne ugovarja zaključku prvostopenjskega organa, da pogojev za pravico do zdravstvenega varstva po določbah spremenjenega 6. člena ZVV ne izpolnjuje več ter njegovima ugotovitvama, da še ni star 55 let ter ni trajno popolnoma nezmožen za delo, in ko sodišče sodi, da je prvostopenjski organ ob nespornih navedenih dejstvih z izpodbijano odločbo na podlagi določb ZVV in ZUJF pravilno odločil v zadevi ter Ustavno sodišče ni ugotovilo neskladnosti nove (spremenjene) zakonske ureditve z Ustavo, zaradi česar sodišče kot neutemeljene zavrača tožnikove navedbe, da mu je z izpodbijano odločbo na podlagi nove (spremenjene) zakonske ureditve nedopustno poseženo v pridobljene pravice, je sodišče moralo tožbo zavrniti kot neutemeljeno.
ZUJF člen 100, 101, 231, 231/2. ZVV člen 6, 6/1, 15, 15/1.
vojni veteran - veteranski dodatek - pravica do zdravstvenega varstva - pravica do plačila zdravstvenih storitev v višini razlike do polne vrednosti storitev
Ker tožnica ne prejema veteranskega dodatka oziroma ne izpolnjuje pogojev za njegovo pridobitev, je odločitev o odvzemu pravice do plačila zdravstvenih storitev utemeljena.
ZUJF člen 100, 101, 231. ZVV člen 6, 6/1, 15, 15/1.
vojni veteran - zdravstveno varstvo - pravica do zdravstvenega varstva - pravica do plačila zdravstvenih storitev v višini do polne vrednosti storitev - veteranski dodatek - odločba Ustavnega sodišča
Glede na odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-13/13-14 z dne 14. 11. 2013 upravni organ z izpodbijano odločitvijo, da tožniku od 1. 1. 2013 ne pripada pravica do zdravstvenega zavarovanja, ni mogel poseči v njegove človekove pravice in temeljne svoboščine, določene v Ustavi RS.
vojni veteran - pravica do zdravstvenega varstva - sprememba zakonske ureditve - odvzem pravice do zdravstvenega varstva
Dejanske ugotovitve v izpodbijani odločbi, da ne prejema veteranskega dodatka in da zaradi preseganja osnove za veteranski dodatek (497,15 EUR) ne izpolnjuje pogojev za pridobitev veteranskega dodatka, tožnik ne izpodbija. Ker torej niti ni sporno, da je podan takšen dejanski stan, ki ima po spremenjenih določbah ZVV za posledico, da se tožniku kot vojnemu veteranu več ne zagotavlja plačila zdravstvenih storitev v višini razlike do polne vrednosti storitev, zagotovljenih v okviru obveznega zavarovanja - takšna pa je odločitev prvostopenjskega organa - je izpodbijana odločba pravilna in zakonita.
ZVV člen 8, 9, 15. ZUJF člen 100, 101, 231, 231/1.
vojni veteran - pravica do zdravstvenega varstva - sprememba zakonske ureditve - odvzem pravice do zdravstvenega varstva
Ob tem, da dejansko stanje, t.j. da tožničini dohodki presegajo 497,15 EUR, ni sporno, kar pomeni, da tožnica ni prejemnica veteranskega dodatka in da ne izpolnjuje pogojev za njegovo pridobitev po določbah 8. in 9. člena ZVV, je odločitev prvostopenjskega organa pravilna in zakonita.
ZVV člen 6, 6/1, 15. ZUJF člen 100, 101, 231, 231/2.
vojni veteran - pravica do zdravstvenega varstva - sprememba zakonske ureditve - poseg v pravnomočno urejeno pravno razmerje - poseg v pridobljene pravice - poseg za naprej
Varstvo pravic zoper zakonske posege z učinkom za naprej je zagotovljeno z načelom zaupanja v pravo, ki je eno izmed načel pravne države. To načelo pa posamezniku ne zagotavlja nespremenljivosti pravnih položaj, temveč da mu država njegovega pravnega položaja ne bo poslabšala arbitrarno, torej brez stvarnega razloga, utemeljenega v prevladujočem interesu.
ZVV člen 6, 6/1, 15. ZUJF člen 100, 101, 231, 231/2.
vojni veteran - pravica do zdravstvenega varstva - sprememba zakonske ureditve - poseg v pravnomočno urejeno pravno razmerje - poseg v pridobljene pravice - poseg za naprej - izguba delovne zmožnosti
Tožnik z odločbo, s katero mu je priznana II. kategorija invalidnosti, ne more izkazati trajne popolne izgube delovne zmožnosti.
ZVV člen 6, 6/1, 15. ZUJF člen 100, 101, 231, 231/2.
vojni veteran - pravica do zdravstvenega varstva - sprememba zakonske ureditve - poseg v pravnomočno urejeno pravno razmerje - poseg v pridobljene pravice - poseg za naprej - veteranski dodatek
Pravico do plačila zdravstvenih storitev v višini razlike do polne vrednosti storitev, zagotovljenih v okviru obveznega zavarovanja, je tožnik pridobil po prejšnji ureditvi prvega odstavka 15. člena ZVV, ko so to pravico imeli vsi vojni veterani, socialnoekonomske razmere pa pri tem niso bile pomembne in se niso ugotavljale. Po spremenjeni ureditvi ta pravica pripada le vojnim veteranom, če delež prejemkov na družinskega člana ne dosega osnove za veteranski dodatek.
ZUJF je pričel veljati 31.5.2012 (251. člen), izpodbijana odločba pa je bila izdana 26.10.2012. Z njo se tožniku pravica do plačila zdravstvenih storitev v višini razlike do polne vrednosti storitev, zagotovljenih v okviru obveznega zavarovanja, ne jemlje za nazaj, niti za čas pred izdajo uveljavitvijo zakona niti za čas pred izdajo izpodbijane odločbe, temveč za naprej, tj. od 1. 1. 2013 dalje.
dopolnilno zdravstveno zavarovanje - plačilo po odločbi o izravnavi - namenska razlaga - naknadna izravnava za obračun stroškov
V izračun stroškov je treba z namenom izravnave vključiti vse nastale stroške, tudi tiste, ki so bili ministrstvu sporočeni po izteku predpisanega roka. Dvajsetdnevni rok po izteku meseca po koncu obračunskega obdobja je zato instrukcijski in ne prekluzivni rok, zato izravnava za stroške, katerih obračun dobi ministrstvo po preteku tega roka, ni nezakonita, ampak je treba izravnavo opraviti naknadno.
zdravstveno varstvo - pravica do plačila zdravstvenih storitev v višini do polne vrednosti storitev - razveljavitev predhodno izdane odločbe - kršitev pravil postopka
Iz izpodbijane odločbe je razvidno, da je bila tožniku pravica do zdravstvenega varstva – plačila zdravstvenih storitev v višini razlike do polne vrednosti storitev enkrat že priznana, saj v prvem odstavku obrazložitve odločbe piše, da ima tožnik z odločbo upravne enote to pravico že priznano. Z izrekom izpodbijane odločbe pa ta odločba ni bila razveljavljena, kot to zahteva drugi odstavek 231. člena ZUJF. Upravni organ te odločbe tudi ni razveljavil s posebno odločbo. Novo odločbo o isti zadevi je mogoče izdati le, če se odpravi, razveljavi ali spremeni prejšnja odločba.
ZVV člen 6, 15, 22. ZUJF člen 1, 100, 101. URS člen 50, 51, 100, 231.
vojni veteran - zdravstveno varstvo vojnih veteranov - pravica do zdravstvenega varstva - plačilo zdravstvenih storitev - sprememba na podlagi ZUJF - zmanjšanje pravic za naprej - odvzem pravice do zdravstvenega varstva
Izpodbijani akt pomeni poseg v pridobljeno pravico tožnika s področja zdravstvenega varstva oziroma socialne varnosti, kar v konkretnem primeru pomeni zmanjšanje obsega določenih upravičenj tožnika. Vendar pa po ustavno-sodni praksi Ustavnega sodišča s področja socialnih pravic vojnih invalidov po Zakonu o vojnih invalidih in s primerljivega področja socialnih pravic oziroma posebnih pogojev za upokojevanje policistov izhaja, da je zmanjšanje pravic za naprej lahko ustavno dopustno.