Temeljni cilji in interesi družbe se lahko varujejo le tako, da se v vseh organih družbe deluje povsem neodvisno in samostojno. Zato ne more biti član nadzornega sveta nekdo, kateremu je v družbi poverjeno delo (npr. izdelava periodičnih obračunov, letnih poročil, planskih aktov, sooblikovanje poslovne politike) zaradi katerega je tesno povezan z upravo in zaradi katerega je pod neposredno kontrolo nadzornega sveta.
Poslovni uspeh (dobiček ali izguba) se ugotovi in izkaže v letnem poročilu, katerega sestavni del so računovodski izkazi. O višini dobička oziroma izgube se odloča na skupščini, na kateri se odloča o sprejemu oziroma nesprejemu letnega poročila. Na skupščini sprejeto letno poročilo (če sklep o sprejemu ni izpodbit v rokih in v postopku za izpodbijanje sklepov skupščine) je zavezujoč korporacijski akt, na katerega je vezana skupščina, ki odloča o razdelitvi oz. uporabi dobička.
imenovanje revizorja - sodna pristojnost - pravila nepravdnega postopka - pravila pravdnega postopka - gospodarske statusne zadeve - pravice delničarja
V primerih, ko Zakon o gospodarskih družbah predvideva sodno pristojnost pri odločanju o predlogih v zvezi z ustanavljanjem, delom in prenehanjem gospodarskih družb (gospodarske statusne zadeve; 100. čl., prvi odst. 117. čl., drugi odst. 141. čl., drugi odst. 163. čl., tretji odst. 194. čl., drugi odst. 195. čl., prvi odst. 237. čl., 251. čl., prvi in drugi odst. 267. čl., tretji odst. 284. čl., 294. čl., drugi odst. 335. čl., 447. čl., četrti odst. 485. čl., četrti in peti odst. 486. čl., tretji odst. 489. čl., prvi odst. 529. čl. in drugi odst. 545. čl. ZGD), odloča sodišče glede na naravo teh zadev po pravilih nepravdnega postopka.
V primerih uveljavljanja ničnosti in izpodbijanja sklepov skupščine, zahtevkov na izključitev in izstop družbenika ter zahtevkov za prenehanje družbe (prvi odst. 108. čl., drugi odst. 343. čl., 362. čl., prvi in drugi odst. 364. čl., prvi odst. 365. čl., prvi in drugi odst. 368. čl., 369. čl., 370. čl., drugi in tretji odst. 436. čl., drugi odst. 455. čl., 526. čl. in drugi odst. 545. čl. ZGD) pa se uporabljajo pravila pravdnega postopka.
Odločanje o delničarjevem predlogu za imenovanje revizorja za revidiranje letnih računovodskih izkazov delniške družbe (53. čl. in tretji odst. 70. čl. ZGD) ne spada v sodno pristojnost.
delniška družba - likvidacija - poplačilo obveznosti - zavarovanje plačila - izbris iz sodnega registra - prenehanje pravne osebe
Izbris subjekta vpisa v sodnem registru pomeni izgubo lastnosti pravne osebe, vendar pa učinek takega vpisa nastopi šele s pravnomočnostjo sklepa o izbrisu iz sodnega registra (torej po 30 dneh od objave izpiska vpisa v Uradnem listu RS, če ni pritožbe tistega, ki mu je s sklepom prizadeta kakšna pravica ali na zakonu temelječ interes, sklep pa mu ni bil vročen, ali pa je pritožba takega udeleženca postopka zavrnjena ali zavržena).
Postopek avtonomne likvidacije delniške družbe je mogoče zaključiti šele potem, ko družba poravna vse obveznosti, razen tistih, za katere mora zagotoviti zavarovanje (terjatve, ki niso dospele in znane terjatve, ki jih upnik ni prijavil); zavarovanje drugih terjatev ni zadosten pogoj za zaključek likvidacije.
Registrsko sodišče mora po uradni dolžnosti paziti na to, ali so izpolnjeni materialnopravni pogoji za izbris družbe iz sodnega registra po zaključku avtonomne likvidacije, vendar samo upoštevaje podatke, ki so razvidni iz listin, priloženih predlogu, oziroma ki so jih navedli udeleženci postopka.
ZPSS člen 32, 32/1, 32/3, 32, 32/1, 32/3. ZBH člen 1, 2, 2/1, 18, 18/3, 1, 2, 2/1, 18, 18/3.
bančna dejavnost - likvidacija banke - preoblikovanje banke v nebančno delniško družbo
V primeru sprejetja sklepa o prenehanju opravljanja bančnih dejavnosti se banka ne more preoblikovati v "nebančno" delniško družbo, ampak se likvidira, saj več ne izpolnjuje pogojev za nadaljnje poslovanje.
začasna odredba - litispendenca - gospodarska družba - lastnost pravne osebe - vpis gospodarske družbe v sodni register - odgovornost pravnih subjektov pred vpisom v sodni register
Sodišče mora med postopkom po uradni dolžnosti paziti, ali je stvar že pravnomočno razsojena. Če to ugotovi, zavrže tožbo. Vendar to velja le za zadeve, o katerih je bilo odločeno s sodbo. Izrek sodbe namreč obsega odločbo, s katero je ugodeno posameznim zahtevkom, ki se tičejo glavne stvari, ali pa jih je zavrnilo. S sklepom o začasni odredbi sodišče ne sodi v glavni stvari, ne o stranskih terjatvah. Zanj pravilo ne bis in idem torej ne velja. Še zlasti ne glede na določbo člena 271 Zakona o izvršilnem postopku, po katerem lahko sodišče izda glede na okoliščine primera na upnikov predlog tudi več začasnih odredb, če je to potrebno. Zavrnjeni predlog torej ne preprečuje njegove ponovne vložitve. Gospodarske družbe po prvem odstavku člena 3 Zakona o gospodarskih družbah pridobijo lastnost pravne osebe šele s vpisom v sodni register, zato tudi po čl.77/1 ZPP drugotožena stranka še nima procesne sposobnosti. Za obveznosti pred ustanovitvijo po veljavnem pravu pravni subjekt praviloma ne odgovarja.
delniška družba - razdelitev dobička - razdelitev dobička - udeležba na dobičku - udeležba delavcev na dobičku
Pravica delničarja do deleža na dobičku delniške družbe je kot njegova temeljna premoženjska pravica, opredeljena v določbi člena 228 Zakona o gospodarskih družbah, ki v tretjem odstavku to pravico definira: delničarji imajo pravico do deleža na dobičku, razen če je po skupščinskem sklepu o uporabi dobička, sprejetem na podlagi zakona ali statuta, dobiček izvzet iz razdelitve med delničarje. Šesti odstavek 228. člena pa omogoča delničarjem, da v statutu določijo tudi drugačne načine razdelitve dobička. Prav na tak način se lahko zagotovi soudeležba na dobičku tudi članom uprave družbe za njihovo delo (člen 252/1 ZGD) in zaposlenim delavcem. Brez take regulacije v statutu je po ZGD delitev dobička zagotovljena samo delničarjem na podlagi vloženega kapitala v družbo.
ustanovitev delniške družbe - preoblikovanje družbe
Pri predlagatelju, ki ima znanega ustanovitelja - lastnika ne pridejo v poštev določila zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij (Ur.l. RS štev. 55/92 in sl.), pač pa veljajo pogoji, ki jih določa zakon o gospodarskih družbah (ZGD) za ustanovitev delniške družbe tudi za prEoblikovanje le-te iz družbe z omejeno odgovornostjo - torej določilo 170 člena ZGD o petih ustanoviteljih. Izjemo od tega določila lahko določa samo zakon, še zlasti, ko ima ZGD posebna določila o preoblikovanju d.o.o. v d.d. in sicer v členih 546 do 550, kjer ni določila, da ob preoblikovanju ne velja člen 170 ZGD.
družba z omejeno odgovornostjo - imenovanje in odpoklic poslovodje
Določba 4. odst. 449. čl. ZGD je kogentna le v primeru, če družba z omejeno odgovornostjo tega vprašanja, torej imenovanje in razrešitev poslovodje ni uredila drugače v družbeni pogodbi. Gre za kogentno, vendar subsidiarno zakonsko določbo. ZGD dopušča možnost avtonomne ureditev tega področja z družbeno pogodbo (2. odst. 438. in 448. člen ZGD).
Podlaga za povečanje osnovnega kapitala družbe (z omejeno odgovornostjo) je sklep skupščine družbenikov, ki mora vsebovati tudi način njegovega povečanja. Tako mora biti v sklepu navedeno, ali se bo osnovni kapital družbe povečal efektivno (z vplačilom novega denarnega vložka) ali nominalno (iz sredstev rezerv ali dobička družbe).
družba z omejeno odgovornostjo - povečanje osnovnega kapitala - razmerje med denarnim in stvarnim vložkom
Tudi po povečanju osnovnega kapitala družbe z omejeno odgovornostjo mora biti razmerje med denarnim in stvarnim vložkom tako, da je najmanj tretjina (povečanega) osnovnega kapitala zagotovljena v denarju.
ZPP (1977) člen 282, 282/1, 282, 282/1. ZGD člen 360, 360/1, 360, 360/1.
uveljavljanje ničnosti sklepov delniške družbe
Tožbo za uveljavljanje ničnosti dokončnih sklepov delniške družbe je potrebno vložiti v roku 3 mesecev od sprejetja. Začasni sklepi prenehajo s sprejetjem dokončnih sklepov, zaradi tega tožeča stranka, ki je zamudila rok za vložitev tožbe za izpodbijanje dokončnih sklepov, za izpodbijanje začasnih sklepov nima pravnega interesa.
ZGD člen 580, 580/2, 580/5, 580, 580/2, 580/5. ZSReg člen 37, 37/2, 37/3, 37, 37/2, 37/3.
družba z omejeno odgovornostjo - neuskladitev obstoječe družbe z določbami ZGD v zakonskem roku
Čeprav so bile vse gospodarske družbe dolžne uskladiti z ZGD v roku do 31.12.1994, pa še vedno obstajajo kot pravne osebe, kot subjekti pravic in obveznosti, saj jih sodišče še ni likvidiralo niti izbrisalo iz sodnega registra.
Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register člen 26, 27, 96.
preoblikovanje obrtne zadruge v družbo z omejeno odgovornostjo
Tako kot pridobi zadruga pravno in poslovno sposobnost (postane subjekt pravic in obveznosti) šele z vpisom akta o ustanovitvi v sodni register, to tudi preneha biti šele z ustreznim vpisom vanj. Čeprav bi zadruga morala prenehati, pa sodišče ni izvedlo njene likvidacije in je ni izbrisalo iz sodnega registra, še vedno obstaja kot pravna oseba.
V firmo odvetniške družbe ni dopustno vpisovati priimkov oseb, ki niso odvetniki in družbeniki, ker utegnejo spraviti v zmoto, da so te osebe tudi družbeniki in odvetniki, kakor tudi v zmoto glede dejavnosti. Registrsko sodišče preizkuša ali je dodatna sestavina firme dopustna, upoštevajoč določbo 13. čl. ZGD in druge predpise, v konkretnem primeru Zakon o odvetništvu.
Začasna odredba se ne sme skladati z nobenim verjetno izkazanim zahtevkom - terjatvijo, ne glede na to, ali je zahtevek že uveljavljen s tožbo, ali pa šele bo. Vsebina začasne odredbe ne sme biti takšna, da se z realizacijo konsumira upnikov pravovarstveni interes za vložitev tožbe. V sodni praksi in pravni teoriji sta znani izjemi le v zvezi z motitvenimi tožbami ter zahtevki za prejemke, ki so osnova za preživljanje. V nobenem primeru se taka izjema ne dovoli za zavarovanje zahtevka iz pogodbenih odnosov. Za obveznosti družbe z neomejeno odgovornostjo sta solidarno odgovorna tudi družbenika (101. člen ZGD).
spregled pravne osebnosti - začetek in zaključek stečajnega postopka
Bivši direktor se je zadolžil pri gospodarski družbi, ki jo je vodil, in je sedaj glavni dolžnik stečajnega dolžnika, zato bo moralo sodišče prve stopnje oceniti možnost spregleda pravne osebnosti po 6. členu zakona o gospodarskih družbah.
ZGD člen 1, 1/7, 1, 1/7. ZPPSL člen 125, 125/4, 125/4-1, 125, 125/4, 125/4-1.
odgovornost samostojnega podjetnika - sprememba dejavnosti - pasivna legitimacija
Samostojna podjetnica odgovarja za obveznosti iz poslovanja obrata osebno in neposredno, zato odjava pridobitne dejavnosti (s.p.) ne more vplivati na obstoj pravne osebnosti toženke, ki je fizična oseba in s tem tudi ne na njeno odgovornost. Po 7. odstavku 1. člena zakona o gospodarskih družbah - ZGD je samostojni podjetnik posameznik fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost. V pravdnem postopku je zato pasivno legitimirana fizična oseba, z označbo stalnega prebivališča in ne firma, pod katero ta fizična oseba opravlja svojo pridobitno dejavnost.
ZGD člen 410, 410/6, 410/7, 580, 580/2, 580/5, 410, 410/6, 410/7, 580, 580/2, 580/5. ZSReg člen 18, 35, 35/2, 18, 35, 35/2. ZZK člen 20, 134, 149, 20, 134, 149. ZZdr člen 8, 57, 62, 8, 57, 62. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register člen 101, 101/3, 101, 101/3.
družba z omejeno odgovornostjo - osnovni kapital in osnovni vložki - stvarni vložek - dokapitalizacija - zemljiška knjiga - intabulacijska klavzula
Pri izročitvi nepremičnine kot stvarnega vložka je potrebno upoštevati tudi predpise o vpisu v zemljiško knjigo. To pomeni, da je treba šteti, da je izročitev nepremičnine opravljena, ko družba na temelju ustrezne listine (intabulacijske klavzule) pridobi možnost vpisa v zemljiško knjigo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STATUSNO PRAVO
VSM00389
ZPP (1977) člen 77, 338, 338/2, 77, 338, 338/2.
pravdna stranka - obratovalnica - odgovornost za dolgove obratovalnice po spremembi v d.o.o. - navedba pravdnih strank
Obratovalnica ne more biti pravdna stranka, zato je v vlogah pri označbi dolžnika naziv njegove obrti v pravdnem in izvršilnem postopku popolnoma odveč. Primerneje ga je zapisati za dolžnikovim imenom ali kot posebno navedbo, saj je potreben zaradi ugotovitve, ali gre za navadno pravdo ali pa za gospodarski spor po 489a. členu ZPP. Prav tako je naziv obrti nepotreben v sodni odločbi (sodba, sklep), saj mora le-ta po II. odstavku 338. člena ZPP v uvodu vsebovati le ime in priimek ter poklic strank. Tožena stranka je fizična oseba, nekdanji obrtnik, ki za svoje dolgove odgovarja z vsem svojim premoženjem. Če pa je v skladu z novim Obrtnim zakonom (Ur.l. RS št. 50/94) uskladil pravno organizacijsko obliko nosilca obrtne dejavnosti, tako da je sedaj d.o.o., to ne pomeni, da tudi za dolgove iz predhodnega obdobja, ko je obrt opravljal kot fizična oseba, jamči le s premoženjem novo ustanovljene družbe.
ZIP člen 15, 20, 262, 262/2, 15, 20, 262, 262/2. ZGD člen 416, 416/4, 436, 436/3, 416, 416/4, 436, 436/3. ZS člen 83, 83/2, 83/2-2, 83, 83/2, 83/2-2.
začasna odredba - poslovni delež - krajevna pristojnost
Po IV. odstavku 416. člena ZGD pogodbe lahko tožnik - družbenik v družbi, zahteva, da se prodaja poslovnega deleža, brez njegovega soglasja, drugemu družbeniku - tožencu prepreči, in po III. odstavku 436. člena ZGD, naj se drugi družbenik iz družbe izključi. Tožnik lahko torej s tožbo zahteva samo ugotovitev, da prodaja in zastava poslovnega deleža nista dopustni, in da se razmerje med družbeniki na novo oblikuje tako, da se drugi družbenik izključi.
Izdaja začasne odredbe je po 2. točki II. odstavka 83. člena Zakona o sodiščih nujna zadeva, II. odstavek 262. člena ZIP pa še izrecno določa, da če je uveden postopek, je za odločitev pristojno sodišče, pred katerim je uveden pravdni ali kakšen drug sodni postopek.