Določila Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij - ZLPP niso samostojna pravna podlaga za postavitev tožbenih zahtevkov, zato mora družbeni pravobranilec zahtevek za odpravo oškodovanja družbene lastnine utemeljiti na splošnih pravilih. Če so zahtevki naperjeni zoper pogodbe, bodo to pravila ZOR, če gre za ugotavljanje ničnosti vpisa v sodni register, zakoni, ki vpis v register urejajo, če je to sklep skupščine delniške družbe o razporeditvi dobička in pravici do dividende, pa zakoni, ki urejajo delniško družbo in delnice.
Revizijsko poročilo Agencije RS za plačilni promet, nadziranje in informiranje je javna listina, zato se domnevajo kot resnična tista dejstva, ki jih je revizijski organ ugotovil (I. odstavek 230. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP).
ZPP (1977) člen 199, 201, 212, 212/1-4, 199, 201, 212, 212/1-4. ZGD člen 5, 5/2, 6, 407, 5, 5/2, 6, 407. ZPPSL člen 6, 6/3, 6, 6/3.
prekinitev postopka - glavni dolžnik in porok - enotni sospornik - sosporništvo
Če je postopek zoper prvega dolžnika zaradi stečaja prekinjen, se po 201. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP) učinek prekinitve na drugega dolžnika razteza le, če bi bilo mogoče glede na naravo pravnega razmerja spor rešiti na enak način za oba sospornika. Po 1. odstavku 111. člena ZPPSL od začetka stečajnega postopka zoper dolžnika ni mogoče dovoliti ukrepov zavarovanja niti prisilne izvršbe za poplačilo terjatev, glede katerih obstaja izvršilni naslov ali verodostojna listina.
Pavšalno navajanje v prvem postopku in v pritožbi, da je toženec kot družbenik zlorabil pravno osebo v smislu 6 čl. ZGD, ne da bi te trditve konkretiziral in dokazal,je brezpredmetno.
ZOR člen 980, 980. ZIP člen 20, 267, 20, 267. ZGD člen 416, 416/7, 416, 416/7.
prenos poslovnega kapitala - zastavna pravica - začasna odredba - odsvojitev poslovnega deleža - zastava - primernost izvršilnega naslova - nedenarna terjatev - ugotovitveni zahtevek
Družbenik s 50% poslovnim deležem v skladu s 7.odst 416. člena zakona o gospodarskih družbah (ZGD) ne sme odsvojiti svojega poslovnega deleža brez soglasja družbenika. Ker gre v tej zadevi za zastavo poslovnega deleža, ki vključuje tudi prodajo le-tega, ima po določilu 416. člena ZGD drugi upnik, to je družbenik nadaljnih 50% poslovnega deleža, zahtevek, da prodaja in zastava nista dopustni. Tak zahtevek pa bi drugi družbenik lahko uveljavljal le z ugotovitveno tožbo.
Po določilu 20. člena ZIP je izvršilni naslov primeren za izvršbo, če so v njem poleg strank navedeni še predmet, vrsta, obseg in čas izpolnitve obveznosti. Sodba, s katero sodišče le ugotovi obstoj ali neobstoj kakašne pravice ali pravnega razmerja oz. to razmerje na novo oblikuje ne more biti primeren izvršilni naslov za izvršbo, s tem pa tudi izvršbe ni mogoče zavarovati z začasno odredbo.
ZPod člen 122, 122/3, 122, 122/3, 122, 122/3. ZLPP člen 8, 8. ZGD člen 308, 308/1, 577, 578, 578/2, 579, 308, 308/1, 577, 578, 578/2, 579. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register člen 20, 20.
družbeni kapital
Potrebno je razlikovati med statusnim preoblikovanjem, ko se podjetje z družbenim kapitalom v pravnoorganizacijski obliki p.o. preoblikuje v kapitalsko družbo v pravnoorganizacijski obliki d.d., ki ima še vedno anonimni družbeni kapital, in med lastninskim preoblikovanjem, ko se na anonimnem družbenem kapitalu določijo lastniki, ko se torej anonimni družbeni kapital olastnini.
Pri lastninskem preoblikovanju podjetij z družbenim kapitalom, bodisi podjetij v pravnoorganizacijski obliki p.o. bodisi podjetij v pravnoorganizacijski obliki kapitalske družbe (d.d.), ne veljajo roki za uskladitev iz ZGD. To pomeni, da do lastninskega preoblikovanja družbenega kapitala ta podjetja še nadalje poslujejo kot podjetja v konkretni pravni organizacijski obliki, z družbenim kapitalom (577. čl. ZGD), za kar določa ZGD smiselno uporabo Zakona o podjetjih (2. odst. 578. čl.), pri čemer zavaruje upravljalske pravice iz naslova družbenega kapitala (579. čl.).
družba z omejeno odgovornostjo - družbena pogodba - sklep - ničnost - izpodbojnost
Soglasje družbenikov je potrebno za spremembo družbene pogodbe samo takrat, ko se z njimi povečujejo njihove obveznosti do družbe, kar pa se ne zgodi že z vsako tako spremembo, s katero se poslabša položaj enega v primerjavi s položajem drugega družbenika v družbi. ZGD v 440. členu predpisuje le minimum pravic družbenikov glede števila glasov, ki jih imajo na skupščini, izjeme pa prepušča ureditvi v družbeni pogodbi.
poslovni delež - povečanje osnovnega kapitala - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve
Na predpogodbeno obvezo družbe z omejeno odgovornostjo o sklenitvi pogodbe z novim družbenikom ne vpliva večje ali manjše število družbenikov, saj kapitalska družba odgovarja za svoje obveznosti z vsemi vložki, ki predstavljajo osnovni kapital.
Če družbena pogodba določa, da se njena vsebina lahko spremeni samo s soglasjem vseh družbenikov v pismeni obliki, sklepi o spremembi družbene pogodbe, ki niso sprejeti v takšni obliki, niso veljavni.
Za predlagatelja vpisa sprememb osnovnega kapitala družbe z omejeno odgovornostjo, ki ob uveljavitvi Zakona o gospodarskih družbah (Ur.l.
RS 30/93, 29/94, 82/94) - ZGD dne 10.7.1993 še ni obstojala, ne velja izjema iz 3.odst. 580. člena ZGD in mora pri povečanju vložka upoštevati 3. odst. 410. člena ZGD, da mora biti najmanj tretjina osnovnega kapitala zagotovljena v denarju.
preoblikovanje podjetij - prenehanje podjetja zaradi preoblikovanja - odgovornost za obveznosti - solidarna odgovornost - pasivna legitimacija
187.a člen Zakona o podjetjih (Ur.l. SFRJ št.77/88 in ostali) določa solidarno obveznost preoblikovanih podjetij za obveznosti podjetij, ko so prenehala obstajati, pogodbena stranka, ki je bila v poslovnem razmerju s tožečo stranko, pa ni prenehala obstajati, ampak je ustanoviteljica tožene stranke. Pasivno legitimirana je tako ustanoviteljica in ne tožena stranka.
Osnovni kapital je izražen v denarju, kar velja tako za denarne vložke kot tudi za stvarne vložke (ki so v poročilih o stvarnih vložkih ovrednoteni v denarju). Osnovni kapital je izražen v domači valuti, kar pomeni, da vložkov v veljavni valuti Republike Slovenije ni potrebno preračunavati, da pa je vložke v tuji valuti potrebno preračunati v domačo valuto. Osnovni kapital je izražen v nominalnem znesku, kar pomeni, da ga na podlagi računovodskih izkazov ni mogoče spreminjati. Revalorizacijski popravki se zato lahko izpeljejo le na paralelnih kontih, medtem ko se neposredni popravki z vpisom v sodni register lahko izpeljejo šele v primeru prevelikega odmika od prvotnih zneskov osnovnega kapitala. Vpisani osnovni kapital ostane nespremenjen ne glede na zvišanje ali znižanje dejanskega premoženja družbe in ne glede na spremembo njegove realne vrednosti, in sicer vse dotlej, dokler ne pride v skladu z zakonom in pogodbo o ustanovitvi (oz. družbeno pogodbo) do zvišanja (ali znižanja) osnovnega kapitala samega. Podlaga za povečanje osnovnega kapitala torej ne more biti zgolj sprememba vrednosti tuje valute.
ZGD člen 359, 578, 580/1, 585, 359, 578, 580/1, 585.
delniška družba - ničnost
ZGD določa v 1. odst. 578. člena kot splošno pravilo, da se z dnem njegove uveljavitve preneha uporabljati Zakon o podjetjih, v 2. odst.
istega člena pa določa izjemo, ki velja le za družbena podjetja in javna podjetja v družbeni lastnini ter za podjetja za zaposlovanje invalidov v družbeni lastnini. Ker mešano podjetje (tožena stranka) ni zajeto z določbo 2. odst. 578. člena ZGD, se zanj določbe ZP od uveljavitve ZGD dalje ne uporabljajo več.
ZVK člen 13, 13/2, 13/3, 13, 13/2, 13/3. ZGD člen 23, 23/1, 23/2, 23, 23/1, 23/2.
varstvo firme - nelojalna konkurenca
Družba, ki ima registrirano firmo v tujini, proti družbi na območju Republike Slovenije nima varstva firme po 23. členu ZGD. Za obstoj nelojalne konkurence po 10. alinei 3. odstavka 13. člena ZVK niso dovolj zgolj pavšalne trditve, da se z neupravičeno uporabo firme drugega podjetja ustvarja ali utegne ustvariti zmeda na trgu, ampak je treba take trditve tudi utemeljiti s konkretnimi dejstvi in dokazati.
prenehanje družbe po skrajšanem postopku - objava sklepa - oprostitev plačila stroškov objave
Prenehanje družbe po skrajšanem postopku je oblika prenehanja gospodarske družbe z najmanjšimi stroški. Vendar je zaradi varstva event. upnikov obvezno obvestiti javnost o prenehanju pravne osebe - 396. in 456. člen ZGD in sicer skladno z 10. členom ZGD v Uradnem listu Republike Slovenije. Glede plačila teh stroškov ni možna oprostitev kot je to možno na primer v zvezi s plačilom sodnih taks.
ZGD člen 47, 48, 47, 48. ZSReg člen 29, 30, 29, 30.
predlog za vpis v sodni register - obvezne sestavine - družbena pogodba
Zakon o gospodarskih družbah (ZGD) in zakon o sodnem registru (ZSReg) ter na podlagi le-teh izdani predpisi določajo, kaj mora vsebovati predlog za vpis v sodni register in sicer glede na vrsto družbe in vrsto vpisa. Prvostopno sodišče je v okviru predhodnega preizkusa predloga - 29. in 30. člen ZSR, upravičeno zahtevalo tudi prečiščeno besedilo družbene pogodbe.
Za vse oblike gospodarskih družb velja, da pooblaščenec pridobi in izgubi pooblastila po volji pooblastitelja. Časovne meje nastanka in prenehanja pooblastila niso vezane na čas vpisa v sodni register.
Tako ima po 413. členu ZGD poslovodja pravico predlagati vpis v sodni register, čeprav tam še ni vpisan kot pooblaščena oseba.
Če zahteva tožeča stranka ob izbrisu firme iz sodnega registra tudi plačilo odškodnine po drugem odstavku 23.člena zakona o gospodarskih družbah, mora za to zavarovanje odškodninskega zahtevka predlagati začasno odredbo iz 265. člena ZIP za zavarovanje denarne terjatve.
ZBH člen 63, 63/1-2, 63/1-3, 70, 70/1, 76, 77, 77/1, 79. ZHKS člen 10. ObrZ člen 2, 2/2, 3, 3/2. Uredba o listi A obrtnih dejavnosti in listi B obrti podobnih dejavnosti člen 2, 3. Uredba o uvedbi in uporabi standardne klasifikacije dejavnosti. ZZad člen 2, 2/1. ZTVP člen 37, 37/1, 37/2, 39, 39/1-2, 39/1-3, 39/1-5, 39/1-6, 39/1-7. ZISDU člen 4, 4/1.
predlog za vpis v sodni register - zadruga - obrtna zadruga - hranilno kreditna služba (HKS) - hranilnice - standardna klasifikacija dejavnosti - drugo kreditno posredovanje
Ker je obrtna zadruga ustanovljena zaradi opravljanja obrtnih in obrtnim podobnih dejavnosti, morajo te dejavnosti prevladovati nad neobrtnimi in obrtnim nepodobnimi dejavnostmi.
Ker ZHKS kot poseben predpis ne določa kakšnih odstopanj od splošnih statusnih predpisov, mora imeti HKS eno od pravno-organizacijskih oblik, ki veljajo za hranilnice (v ožjem pomenu besede) oz. eno od oblik, ki so določene v ZGD.
HKS lahko opravlja le dejavnosti, s katerimi uresničuje namen, zaradi katerega je bila ustanovljena (zbiranje trenutno prostih denarnih sredstev članov, najemanje bančnih kreditov in dajanje posojil svojim članom), torej dejavnosti, ki jih določa ZHKS kot poseben predpis oz. na katere napotuje ZBH kot splošen predpis.
ZGD člen 580, 580/5, 583, 580, 580/5, 583. ZPPSL člen 1, 1/3, 176, 176/1, 1, 1/3, 176, 176/1.
upravičen predlagatelj - obrtna zadruga - uvedba likvidacijskega postopka zaradi neuskladitve z zakonom o zadrugah - likvidacija po uradni dolžnosti
Iz razlogov navedenih v členih 580 oziroma 583 ZGD se opravi likvidacijski postopek po uradni dolžnosti. Uvedbe tega postopka ni upravičen predlagati član obrtne zadruge.