V skladu s prvim odstavkom 355. člena ZKP sme sodišče sodbo opreti le na dejstva in dokaze, ki so bili pretreseni na glavni obravnavi. Ker sodišče na glavni obravnavi ni prebralo Poročila o toksikološki preiskavi in se obtoženi o tem dokazu ni mogel izjasniti, na ta dokaz pa je oprlo odločbo o izreku varnostnega ukrepa odvzem vozniškega dovoljenja, je zagrešilo bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz drugega odstavka 371. člena ZKP v zvezi s prvim odstavkom 355. člena ZKP. Vzroki za izrek tega varnostnega ukrepa morajo biti trajne narave, kar pomeni, da se pri presoji voznikove sposobnosti za varno vožnjo upoštevajo njegove osebne lastnosti in okoliščine, ki kažejo na storilčev ustaljen način ravnanja v cestnem prometu, zaradi katerega ga je potrebno izločiti iz prometa kot nevarnega voznika.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00072764
ZKP člen 496, 496/2. KZ-1 člen 70a, 70a/1.
varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu - podaljšanje varnostnega ukrepa - odklanjanje zdravljenja (terapije) - nevarnost storitve kaznivega dejanja - komisija za fakultetna izvedenska mnenja
Izvedenec še vedno ugotavlja, da pri storilcu ni mogoče ugotoviti sodelovanja pri prejemanju psihofarmakoterapije in da slednjo storilec odklanja, kar pojasnjuje z vsebinskimi motnjami mišljenja. Kot je pravilno izpostavilo že sodišče prve stopnje, izvedenec tudi v tokratnem mnenju pri preiskovancu ni ugotovil pomembnejšega izboljšanja zdravstvenega stanja in so tako pri njem še vedno prisotne nanašalno preganjalne blodnje, urejene v sistem, do katerih storilec ne vzpostavlja kritičnosti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00073274
KZ-1 člen 48a, 51, 51/2, 51/2-2, 73, 73/2, 308, 308/2, 308/3, 308/8. ZKP člen 285c, 285č, 330.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - priznanje krivde - uporaba omilitvenih določil - izgon tujca iz države - obligatornost izreka stranske kazni - odvzem predmeta
Čeravno je obdolženi po poklicu šofer oziroma taksist z uradno registrirano dejavnostjo, to nikakor ne pomeni, da lahko s prevozi potnikov na območju EU kot sostorilec soprispeva k izvrševanju kriminalnega početja. V nasprotnem bi namreč nezakonite prevoze migrantov v in po območju EU legitimno izvajali izključno šoferji oziroma taksisti z ustrezno registrirano dejavnostjo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00073297
ZKP člen 285e, 285e/1. ZFU člen 16, 40. ZP-1 člen 58, 58/3, 67, 67/1. ZDavP-2 člen 41. Pravilnik o načinu izvrševanja pooblastil uradnih oseb Finančne uprave Republike Slovenije in označitvi službenih vozil Finančne uprave Republike Slovenije (2015) člen 3.
zahteva za izločitev nedovoljenih dokazov - dokaz iz drugega postopka - davčni inšpekcijski postopek - prekrškovni postopek - privilegij zoper samoobtožbo - osredotočenost suma - izvedba naroka - substanciran dokazni predlog
Sodišče prve stopnje je pravilno izhajalo iz ustaljenega stališča sodne prakse, po katerem dokazi, pridobljeni v nekazenskih postopkih, ne morejo biti pridobljeni s kršitvijo ZKP, saj organi v nekazenskih postopkih ne delujejo po določbah ZKP. Dokaze, pridobljene v nekazenskih postopkih, je tako treba izločiti iz kazenskega spisa le, če so bili pridobljeni s kršitvijo ustavno določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin.
Pritožbeno sodišče opozarja, da zgolj taksativno naštevanje določb Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustava) in določil Evropske konvencije o človekovih pravicah (v nadaljevanju EKČP), brez kakršnekoli utemeljitve obstoja konkretnih kršitev v obravnavanem kazensko mladoletniškem postopku, na zakonitost odločitve sodišča prve stopnje ne more vplivati.
Ob tem, ko se prvostopenjskemu sodišču ni porajal dvom v sposobnost ml. A. A. razumeti pomen svojega dejanja in imeti v oblasti svoje ravnanje, ne gre zanemariti dejstva, da na morebitno okrnitev teh sposobnosti procesni udeleženci niso opozorili, torej niti zagovornik, ki ne pojasni, čemu obstoj subjektivnega znaka kaznivih dejanj, ki bremenita ml. A. A, pod vprašaj izpostavlja šele pred pritožbenim sodiščem, pri čemer za izražene trditve o stanju drugačne duševne prisebnosti tako mladoletnika kot oškodovanca pa ne predloži nobenega dokaza.
Dejstvo, da je v obravnavani zadevi osumljen A. A., brat B. B., ki svoje delo opravlja na Oddelku za kazensko sodstvo Okrajnega sodišča v Mariboru ter tako vsakodnevno sodeluje z ostalimi zaposlenimi na oddelku, utemeljuje zaključek, da so podane okoliščine, ki bi pri udeležencih postopka in tudi širši javnosti, glede na različna pojmovanja o delu sodišča, utegnile vzbuditi dvom o nepristranskosti sodišča oziroma okrniti videz nepristranskega (poštenega) sojenja pred Okrajnim sodiščem v Mariboru.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00072679
KZ-1 člen 87, 87/1, 87/2. ZKP člen 129a, 129a/6.
sprememba denarne kazni v zapor - izvršilni postopek - denarna kazen - neizterljivost
Če je obsojenec tujec, ki je bil v Republiki Sloveniji pri izvrševanju kaznivega dejanja le v tranzitu in ga na RS ne veže nič ter tu nima prihodkov in premoženja, sodišče ni dolžno čakati na izid izvršilnega postopka, ki bi bil sam sebi namen.
Dejstvo, da tuja država zavrne izvršitev denarne kazni, je razumna podlaga za zaključek, da denarne kazni ni mogoče prisilno izterjati (niti) v tujini in pa posledično spremembo v kazen zapora.
Zoper sklep zunajobravnavnega senata, ki je kot prepozno zavrgel pritožbo obrambe zoper sklep preiskovalnega sodnika o odreditvi pripora, ni dovoljena pritožba na višje sodišče.
zavrnitev predloga strank za izločitev nedovoljenih dokazov - preiskava elektronske naprave - privolitev - zaslišanje osumljenca brez navzočnosti zagovornika - nujno preiskovalno dejanje - zaslišanje priče
Višje sodišče glede na pritožbene navedbe in podatke v spisu ugotavlja, da je bilo zaslišanje prič res opravljeno kot nujno preiskovalno dejanje v navzočnosti osumljenca, zagovornika in tožilca, z osumljencem pa je bil naknadno opravljen tudi razgovor s strani policije v obliki in na način kot to izhaja iz uradnega zaznamka o izjavi osumljenca z dne 7. 12. 2023 (priloga 14) in sicer po šestem odstavku 148. člena ZKP. Glede na vsebino uradnega zaznamka in v le tem zabeležene pravne pouke in navedbe osumljenca, je jasno, da v obravnavanem primeru ni šlo za nikakršno zaslišanje, ki bi narekovalo nujno navzočnost zagovornika, zato so tudi brezpredmetna nadaljnja navajanja o domnevnem tajnem zaslišanju ter namenu in posledicah le tega.
ZKP člen 201, 201/1, 201/1-3, 272/2. KZ-1 člen 118, 186, 192.
pripor - predkaznovanost - neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog - ponovitvena nevarnost
Za ugotovitev, da je izkazana ponovitvena nevarnost, ni potrebno, da je obdolženki dokazano, da je očitana kazniva dejanja res storila in da se z gotovostjo napove, da bi taka dejanja na prostosti ponavljala.
Predkaznovanost je namreč le ena izmed okoliščin, ki lahko kaže na ponovitveno nevarnost, nikakor pa ne nujni pogoj za sklepanje o ponovitveni nevarnosti.
postopek za preklic pogojne obsodbe - vabilo na narok - vročanje vabila - pooblastilo zagovornika - vabilo zagovorniku - obseg pooblastila odvetniku - pravica do obrambe
Postopek za preklic pogojne obsodbe, ki ga je vodilo prvostopno sodišče v obravnavanem primeru, pa ne predstavlja novega sojenja, ampak spremembo prejšnje pravnomočne sodbe v zakonsko določenih mejah,1 kar pomeni, da je obsojenca v času postopka za preklic pogojne obsodbe, še vedno zastopal zagovornik, odvetnik B. B., kateremu obsojeni vse do danes pooblastila tudi ni preklical. Glede na podatke spisa je pritrditi pritožbi zagovornika, da sodišče prve stopnje zagovornika v teku postopka za preklic pogojne obsodbe ni vabilo in s tem tudi ne seznanilo s tekom postopka za preklic pogojne obsodbe.
ZKP člen 207, 207/5, 209, 209/2, 213b, 213b/4, 213b/5.
pripor - nadzor pisemskih in drugih pošiljk ter drugih stikov pripornika z osebami zunaj zavoda - podaljšanje ukrepa - trajanje ukrepa - priporni razlogi - kontradiktornost - predhodna kontradiktornost - možnost pravnega sredstva - naknadna kontradiktornost
Določba četrtega odstavka 213.b člena ZKP za odločanje o predlogu tožilstva za odreditev nadzora pisemskih in drugih pošiljk ter drugih stikov z osebami zunaj zavoda, ne določa predhodne kontradiktornosti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00072995
KZ-1 člen 22, 22/2, 49, 49/2, 122, 122/1. ZKP člen 314, 314/1, 315, 315/1, 315/2, 371, 371/1, 371/1-11, 371/2, 373.
absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi sodbe o odločilnih dejstvih - pripombe na zapisnik o glavni obravnavi - relativna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe - popolno in pravilno ugotovljeno dejansko stanje - celovita dokazna ocena - dvom v nepristranskost sojenja - način nastanka poškodb - silobran - pravilna dokazna ocena - odmera kazenske sankcije
V zapisnik o glavni obravnavi se praviloma vpisuje bistvena vsebina njenega poteka (prvi odstavek 314. člena ZKP). Le izjemoma, če gre za posebno pomembne izjave, se vpišejo dobesedno. Po prvem odstavku 315. člena ZKP mora biti zapisnik končan na koncu zasedanja, podpišeta pa ga predsednik senata in zapisnikar. Stranke imajo pravico pregledati končani zapisnik in njegove priloge, podati pripombe glede vsebine in zahtevati njihov popravek (drugi odstavek 315. člena ZKP). Iz spisovnih podatkov ni razvidno, da bi bila obdolženemu preprečena pravica pregledati zapisnike in dati pripombe, povezane z njihovo vsebino, pa tudi pritožba kaj takšnega ne zatrjuje. V kolikor obdolženi pripadajočih mu procesnih pravic ni izkoristil, je to stvar njegove osebne odločitve in ne nepravilnega postopanja prvostopenjskega sodišča.
krivdno povzročeni stroški kazenskega postopka - stroški vročanja - dolžnost obvestila o spremembi naslova
Sodišče prve stopnje odsotnosti strank z naslova za vročanje ni dolžno preverjati po uradni dolžnosti, temveč je dolžnost obvestiti prvostopenjsko sodišče o tovrstni spremembi na strani obdolženega in nikakor na strani pošte, kot to zmotno zatrjuje pritožba. Tudi sicer pa obdolženega dolžnosti notifikacije naročilo pošti, naj seznani pošiljatelja z novim naslovom bivanja obtoženca, tozadevno ne more razbremeniti. Kot ključno pritožbeno sodišče namreč izpostavlja, da iz vsebine naslovnikovega naročila pošti B. z dne 3. 7. 2023 celo izrecno izhaja, da je obdolženi seznanjen, da se pisma v kazenskem postopku vročajo po posebnih zakonih. Zatrjevana kršitev tako ni podana.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00072285
ZKP člen 358, 358/3. KZ-1 člen 228, 228/1.
oprostilna sodba - dejanje ni dokazano
Kot pravilno izpostavljeno v točki 20 obrazložitve izpodbijane sodbe, zgolj na podlagi finančnega stanja družbe A. d.o.o. oziroma denarnih sredstev na računih, odprtih pri BANKI 1 d.d. (negativno stanje) in BANKI 2 d.d. (pozitivno stanje, ki pa ni zadoščalo za poplačilo drugega računa oziroma skupnega zneska obeh, pod obtožbo navedenih računov) ter v zvezi s tem izvedenih številnih dokazov, ne gre utemeljeno sklepati, da bi obdolženi (že ob naročilu, kot zatrjevano po obtožbi) lahko predvidel, da obveznosti družbe A. d.o.o. v dogovorjenem roku ne bodo ali ne bodo mogle biti izpolnjene. Pritožbeno namreč ostane prezrta izpoved C. C. tudi v delu, ko je glede zadevnih računov jasno in določno povedala, da inkriminirana računa nista bila plačana, ker sta bila oba predmet reklamacije, ki pa niso bile rešene.
Posledično je vso nadaljnje pritožbeno polemiziranje o obstoju finančnih sredstev, zadostnih za vsaj delno plačilo zapadlih računov družbe D., odvečno in predvsem brez teže, ki bi lahko omajala pravilnost prvostopenjsko sprejetih zaključkov.
ZKP člen 201, 201/1, 201/1-1, 201/1-3, 205, 205/2.
utemeljen sum - podaljšanje pripora - krivda
Navedbe, ki se nanašajo na vprašanje obdolženčevega zavedanja o protipravnosti njegovega ravnanja in na vprašanje krivde, kar pa presegajo obseg ugotavljanja utemeljenega suma. Pri slednjem se presoja le, ali je glede na razpoložljive dokaze verjetnost, da je obdolženec storil kaznivo dejanje, ki se mu ga očita (predvsem v smislu izpolnitve objektivnih zakonskih znakov kaznivega dejanja), večja od verjetnosti, da ga ni storil. Prav tako se v okviru ugotavljanja utemeljenega suma sodišče ne spušča v presojo pravilnosti pravne opredelitve kaznivega dejanja, razen če bi šlo za tako očitno napačno kvalifikacijo, da bi bilo na prvi pogled jasno, da ne more ustrezati opisu dejanja.
V zvezi z zasegom predmetov velja, da morajo policisti, če pri izvajanju pooblastil policije naletijo na predmete, ki jih je treba zaseči v skladu z ZKP, ravnati v skladu s tem zakonom in ne v skladu z ZNPPol. Le-ta se lahko uporablja glede pooblastil za uspešno opravo policijske naloge v skladu z ZKP. Ni mogoče uporabiti policijskih pooblastil iz ZNPPol, ki nasprotujejo določbam ZKP, ker bi na takšen način oragni pregona zaobšli zakonske garancije kazenskega postopka.
KZ-1 člen 176, 176/1. ZKP člen 201, 201/1, 201/1-3.
kaznivo dejanje prikazovanje, izdelava, posest in posredovanje pornografskega gradiva - podaljšanje pripora - ponovitvena nevarnost - utemeljen sum - nujnost in sorazmernost ukrepa
Iz spisovnega gradiva izhaja, da naj bi obdolženec tudi po tem, ko so mu povedale, da imajo 14 let ali manj, pošiljal material s seksualno vsebino, jih pozival, da mu pošljejo svoje gole fotografije, ter se dvakrat dogovoril za srečanje. Pri tem splošni pogoji uporabljene aplikacije, ki naj bi bila namenjena le polnoletnim osebam, ne kažejo na to, da obtoženec ni vedel za starost deklet.
Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu tudi pravilno ugotovilo, da je pripor nujen ukrep in ga torej ni mogoče nadomestiti z bližjimi ukrepi, saj slednji ne bi bili učinkoviti. Pri tem hišni pripor obdolžencu ne bi onemogočil ponovitve kaznivih dejanj, ker bi si lahko priskrbel dostop do internetne povezave, česar z zgolj občasnimi policijskimi kontrolami ne bi bilo mogoče preprečiti.