izločitev dokazov - nezakoniti dokazi - odredba za hišno preiskavo - obrazloženost odredbe - izjema dobre vere
Pritožnica sicer pravilno navaja, da so bile vse problematizirane odredbe izdane v letu 2006, kar je daleč pred spremenjeno prakso Ustavnega sodišča RS in še celo pred odločbo Up-2094/06 z dne 20. 3. 2008, vendar nato napačno zaključuje, da se spremenjena praksa Ustavnega sodišča ne sme in ne more retroaktivno uporabljati za te odredbe, ker so bile izdane skladno s takrat veljavno (ustavno)sodno prakso in skladno z ZKP ter v času njihove izdaje niso bile kršene nobene ustavno varovane pravice obdolžencev. Takšno stališče je zgrešeno in v nasprotju z obstoječo sodno prakso.
Izjema dobre vere v celoti izvotli zahtevo po naknadnem sodnem varstvu zoper sodne odločbe, na podlagi katerih policija deluje, ki jo je postavilo Ustavno sodišče v odločbi Up-1006/13 v zvezi z obrazloženostjo odredb za hišno preiskavo in se na izjemo dobre vere ni oprlo, temveč je zaradi kršitve pritožnikove pravice do obrazložene odločbe iz 22. člena Ustave dokaze pridobljene na podlagi neobrazloženih odredb za hišno preiskavo štelo kot nezakonite dokaze, na katere se sodba ne more opirati.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00079920
KZ-1 člen 58, 58/5, 308, 308/3, 308/6. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - priznanje krivde - kaznovalni predlog državnega tožilca - izrek pogojne obsodbe - pogoji za izrek pogojne obsodbe - nasprotje med izrekom in razlogi - absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka
Sodišče prve stopnje je pri izreku kazenske sankcije uporabilo določbo petega odstavka 58. člena KZ-1, glede na predpisano kazen za očitano kaznivo dejanje pa je izrek pogojne obsodbe mogoč le v situaciji, ko tožilstvo sankcijo opozorilne narave predlaga za primer priznanja krivde; dejstvo pa je nadalje, da je prvostopenjsko sodišče kot temelj izreka kazenske sankcije v razlogih sodbe navajalo predlog tožilstva za izrek nepogojne zaporne kazni v primeru priznanja krivde. Navedeno terja zaključek, da je izpodbijana sodba obremenjena z absolutno bistveno kršitvijo določb kazenskega postopka po 11. točki prvega odstavka člena 371 ZKP, takšno kritiko pa je mogoče prepoznati tudi v navedbah pritožnice.
podaljšanje pripora ob vložitvi obtožnice - priporni razlog begosumnosti - obstoj utemeljenega suma - sorazmernost in nujnost ukrepa
Glede zaključkov o utemeljenem sumu in begosumni nevarnosti ni spremenjenih okoliščin. Na (ponovljene) pritožbene navedbe, s katerimi pritožnik izpodbija zaključke sodišča prve stopnje, je bilo že odgovorjeno v predhodnih sklepih.
prenos krajevne pristojnosti - drugi tehtni razlogi
Razlog, ki ga predlagateljica v predlogu za prenos krajevne pristojnosti navaja, je po oceni višjega sodišča tako tehten, kot to predvideva določba prvega odstavka 35. člena ZKP. Okoliščina, da je v obravnavani kazenski zadevi obdolžena oseba, ki je kot strokovna sodelavka zaposlena na okrajnem sodišču, ki je sicer stvarno pristojno za sojenje v obravnavani kazenski zadevi, bi utegnila pri oškodovancu kot tožilcu vzbuditi dvom o nepristranskosti tega okrajnega sodišča.
zasebna tožba - rok za vložitev - nevednost ali očitna pomota vložnika - vložitev vloge pri nepristojnem sodišču
V konkretni zadevi so zasebno tožbo na nepristojno sodišče poslali pooblaščenci zasebnega tožilca s statusom odvetnikov, torej opravičljiv razlog nevednost ni izkazan.
Po utrjeni sodni praksi ne gre za očitno pomoto vložnika, ki je odvetnik, kadar je vloga vložena ali poslana nepristojnemu sodišču in je nanj tudi naslovljena.
KZ-1 člen 135, 135/1. ZKP člen 270, 270/2, 277, 277/1, 277/1-1, 277/1-4, 437, 437/1.
grožnja - kaznivo dejanje grožnje - skrajšani postopek - preizkus obtožnega predloga - formalni preizkus obtožnega akta - materialni vsebinski preizkus obtožnega akta - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis dejanja v obtožnem predlogu - obstoj utemeljenega suma - namen storilca
Sodišče prve stopnje je v okviru formalnega preizkusa obtožnega predloga neupravičeno s poizvedbami pri policijski postaji pridobilo dokumentacijo, ki jo je ob podaji izjave policiji predložil osumljenec.
Sodišče prve stopnje je v okviru materialnega preizkusa obtožnega predloga obstoj zakonskih znakov kaznivega dejanja napačno presojalo na podlagi vsebinske ocene in dokaznega vrednotenja oškodovančeve kazenske ovadbe.
podaljšanje pripora ob vložitvi obtožnice - obstoj utemeljenega suma - priporni razlog ponovitvene nevarnost - nujnost in sorazmernost ukrepa - milejši ukrep - hišni pripor
Sodišče prve stopnje je ugotovitve glede utemeljenega suma, pripornega razloga ponovitvene nevarnosti, nujnosti in sorazmernosti pripora v izpodbijanem sklepu podrobno obrazložilo in jih sodišče druge stopnje sprejema v celoti ter se v izogib ponavljanju nanje sklicuje. Zagovornik v pritožbi ponavlja očitke, kot jih je že podal ter je na njih pritožbeno sodišče že odgovorilo v predhodni odločitvi.
URS člen 23, 33, 125, 156. ZKP člen 144, 144/1, 196, 196/1, 361, 361/4.
varščina - varščina kot nadomestilo za pripor - vračilo varščine - pravica do pritožbe - pravica do pravnega sredstva - pravica do sodnega varstva - presoja ustavnosti - pravna praznina - pravica do zasebne lastnine
Zakon o kazenskem postopku nima posebnih določb o predlogu za odpravo varščine, vendar to ne pomeni, da je zaradi tega ZKP protiustaven in da mora pritožbeno sodišče prekiniti postopek in začeti postopek pred Ustavnim sodiščem, kot to določa 156. člen Ustave.
Pravica do vložitve predloga za vračilo varščine v ZKP ni izrecno izključena, zato je treba pri odločanju o dovoljenosti vložitve takega predloga presojati, ali ima oseba, ki je dala varščino pravni interes za vložitev predloga. Pritožnica, ki je dala varščino ima očitno pravni interes, da se ji varščina vrne, če so izpolnjeni pogoji za vrnitev, zato ne sme biti omejena v pravici do dostopa do sodišča. Glede na to, da je Ustavno sodišče sprejelo stališče v procesni literaturi, da je odstop od varščine mogoč v vsaki fazi postopka in da zanj (celo) ni treba navesti razlogov, kot že zgoraj navedeno, je logično, da ima oseba, ki je dala varščino tudi pravico podati predlog za vračilo varščine z utemeljitvijo, da je varščina prenehala, ker je odpadel priporni razlog begosumnosti pri obtožencu in varščina ni več sorazmeren ukrep.
Ustavnoskladna razlaga določb o varščini po ZKP, kolikor se nanaša na upravičenca za vložitev predloga za vračilo varščine torej je, da ima tisti, ki varščino da, pravico vložiti tak predlog in o tem mora sodišče meritorno odločiti. Razlaga sodišča prve stopnje, da pritožnica ni upravičena oseba za vložitev predloga za odpravo in vračilo varščine ni ustavnoskladna, ker je v nasprotju s 23. členom Ustave RS, ki zagotavlja pravico do meritorne odločitve o posameznikovi pravici (tako tudi 6. člen Evropske konvencije o človekovih pravicah), ki vključuje pravico do dostopa do sodišča, to je pravico, da oseba, ki ima pravni interes sproži postopek pred sodiščem.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00079593
ZKP člen 129a, 129a/1. KZ-1 člen 49, 49/1, 86, 86/9, 241.
nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist - kaznivo dejanje nedovoljenega sprejemanja daril - subjektivne okoliščine storilca - teža kaznivega dejanja
Pri obsojencu so nastopile takšne okoliščine, ki kažejo, da mu je sedaj mogoče zaupati, da načina prestajanja kazni zapora z delom v splošno korist ne bo zlorabil in tudi, da ni nevarnosti ponovitve kaznivih dejanj.
Treba je poudariti, da tudi opravljanje dela v splošno korist v konkretnem primeru predstavlja sankcioniranje storjenih kaznivih dejanj, ki se glede na okoliščine konkretnega primera pokaže za koristno, in sicer tako za obsojenca kot tudi za družbo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00081987
KZ-1 člen 49, 49/2, 308, 308/3, 308/6. ZKP člen 394, 394/1.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - zakonski znaki - izpostavljanje nevarnosti za življenje in zdravje - obteževalne okoliščine - vlaganje pravnih sredstev - direktni naklep - sprememba kazenske sankcije - znižanje kazni
Izpostavitev nevarnosti za življenje ali zdravje pomeni posebno obliko konkretne ogrozitve ter je njena posebnost v oceni, ali je z opisanim ravnanjem izkazano povečano tveganje za nastanek poškodbene posledice. Ne zadošča torej oddaljena hipotetična možnost nastanka poškodbe, pač pa gre za tveganje, da bo že v danih okoliščinah prišlo do poškodbe zavarovane dobrine ter je stopnja ogrozitve pogojena s celoto dejanskih okoliščin v posamičnem primeru.
Vlaganje pravnih sredstev ne more predstavljati obteževalne okoliščine. Takšnega na 25. členu Ustave Republike Slovenije temelječa ravnanja zagovornikov ni mogoče šteti kot okoliščine, ki bi lahko vplivala na odmero kazni, saj bi se v nasprotnem omejilo pravico obtožencev do pravnega sredstva.
Ravno tako je sodišče prve stopnje očitno kot obteževalno okoliščino upoštevalo, da je bilo dejanje storjeno z direktnim naklepom zaradi pridobitve premoženjske koristi na nezakonit način. Ker gre pri tem le za znake kaznivega dejanja, jih ni mogoče upoštevati kot obteževalne okoliščine.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00079490
ZKP člen 105, 105/2, 391. KZ-1 člen 76, 76/2. ZFPPIPP člen 227, 227/1, 301, 301/1, 301/4.
premoženjskopravni zahtevek - osebni stečaj - napotitev na pravdo
V obravnavani zadevi pa so oškodovanci priglasili premoženjskopravne zahtevke po začetku postopka osebnega stečaja zoper obdolženko, zato civilno sodišče ne bi postopalo na način, kot to navaja sodišče prve stopnje, ampak bi tožbo oškodovancev zavrglo kot nedovoljeno. Po začetku stečajnega postopka lahko namreč upniki svoje terjatve zoper stečajnega dolžnika, nastale do začetka stečajnega postopka, uveljavljajo samo v stečajnem postopku in v skladu s pravili tega postopka, če v zakonu za posamezen primer ni drugače določeno (prvi odstavek 227. člena ZFPPIPP). To pomeni, da dokler teče postopek osebnega stečaja, vložitev tožbe na plačilo terjatve v pravdnem postopku ni dopustna in civilna sodišče tovrstne tožbe zavržejo. To pa v adhezijskem postopku ne more imeti drugačne posledice, kot napotitev oškodovancev z njihovimi premoženjskopravnimi zahtevki na pravdo na podlagi drugega odstavka 105. člena ZKP in je zato odločitev sodišča prve stopnje, ki je oškodovance s premoženjskopravnimi zahtevki napotilo na pravdo, pravilna in zakonita.
priporni razlog begosumnosti - podaljšanje pripora - priporni razlog ponovitvene nevarnost - neogibna potrebnost pripora - sorazmernost pripora - zdravstveno stanje
V vsakem primeru pa nemožnost srečanja obdolženega z zagovornico zaradi odsotnosti tolmača, samo po sebi v ničemer ne odpravlja že ugotovljeno obdolženčevo begosumnost in ponovitveno nevarnost, zato takšne navedbe po oceni pritožbenega sodišča ne morejo pripeljati do drugačne odločitve od tiste, ki jo je sprejelo sodišče prve stopnje, zlasti, ko iz listin v spisu izhaja, da je zagovornica pritožbo zoper izpodbijani sklep vložila tudi sama, in sicer dne 26.8.2024.
ZKP člen 514, 519. Pogodba med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah (2015) člen 36, 36/1.
odstop kazenskega spisa tuji državi v sojenje - dvojna kaznivost - meddržavna pogodba
519. člen ZKP, 514. člen ZKP.
Določbe ZKP, ki urejajo postopek mednarodne pravne pomoči so subsidiarne narave in se uporabljajo samo, če ni z mednarodno ali meddržavno pogodbo določeno drugače.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00079518
KZ-1 člen 308, 308/3, 308/6. ZKP člen 372, 394, 394/1.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - kršitev kazenskega zakona - opis kaznivega dejanja - zakonski znaki - konkretizacija zakonskih znakov - kvalifikatorni znak kaznivega dejanja - nevarnost za življenje in zdravje - abstraktna nevarnost - konkretna ogrozitev - sprememba pravne kvalifikacije kaznivega dejanja pred sodiščem druge stopnje - sprememba odločbe o kazenski sankciji na drugi stopnji
Opis nevarnosti je omejen na dejstvo, da je obtoženka tri tujce prevažala v prtljažnem vozilu avtomobila, kjer niso bili privezani z varnostnimi pasovi in opis abstraktne nevarnosti z navedbo, kakšne posledice bi tujci v primeru nepredvidenih prometnih situacij lahko utrpeli. V opisu dejanja druge okoliščine prevoza niso konkretizirane. Prevoz oseb v prtljažniku sicer ne predstavlja varnega transporta, vendar ta okoliščina, ob odsotnosti drugih okoliščin (npr. bežanje pred policisti ob stiku z njimi, natlačenost večjega števila ljudi v prtljažniku), predstavlja le možnost nastanka poškodbe zavarovane dobrine in s tem zgolj abstraktno nevarnost. V opisu opisana nevarnost je tako povezana izključno s hipotetičnimi okoliščinami nepredvidljivih situacij v prometu in ne okoliščinami, ki bi izkazovale, da je bilo zdravje in življenje tujcev izpostavljeno nevarnosti že med samim prevozom zaradi samega načina prevoza.
zahteva za obnovo kazenskega postopka - zahteva za preiskavo - lastnost oškodovanca
Pritožbeno sodišče opozarja, da sta teorija in sodna praksa pri širitvi pojma oškodovanca zadržani in ga navezujeta na kriterije kazenskega materialnega prava. Pojasnilo prvostopenjskega sodišča, da je bila zahteva za preiskavo, ki jo je vložil A. A. zavržena kot nedovoljena, je navkljub drugačnemu mnenju pritožnikov pravilno, saj A. A. ni imel lastnosti oškodovanca v smislu šeste alineje 144. člena ZKP, ki ga sicer teorija kazenskega procesnega prava uvršča med stranske ali vzporedne procesne subjekte.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00079481
ZKP člen 16, 16/2, 19, 19/1, 168, 168/3, 429, 434. URS člen 29.
predlog za opravo posameznih preiskovalnih dejanj - načelo akuzatornosti - opis kaznivega dejanja - obvezne sestavine obtožnega predloga
V predlogu za opravo posameznih preiskovalnih dejanj opisano osumljenčevo ravnanje mora torej imeti vse zakonske znake kaznivega dejanja, enako kot v obtožnem aktu.
zahteva za obnovo kazenskega postopka - zavrženje zahteve za preiskavo - upravičeni predlagatelj obnove postopka - zahteva vložena v korist obsojenca
Neutemeljena je pritožba tudi, ko trdi, da lahko oškodovanec zahteva obnovo postopka in se pri tem sklicuje na prvi odstavek 411. člena ZKP, pri čemer je že sodišče prve stopnje v sklepu pravilno obrazložilo, da se obnova postopka lahko zahteva, če je bil kazenski postopek končan s pravnomočno sodbo (prvi odstavek 410. člena ZKP), kar pa v obravnavani zadevi ni primer, ter da tudi če bi A. A. bil oškodovanec, obnove postopka ne bi mogel zahtevati, saj se obnova postopka lahko zahteva le v korist obsojenca, ne pa v njegovo škodo.
Ker pa iz potrdila iz kazenske evidence za obsojenega izhajajo večkratne ponovne obsodbe za storitev kaznivih dejanj, izrečene v različnih sodnih postopkih pred sodišči prve stopnje (dne 25. 4. 2013, 6.12. 2013, 22. 10. 2015, 27. 9. 2022 in 21. 2. 2023), izpostavljena okoliščina možnost zakonske in sodne rehabilitacije ter posledično izbris obsodbe navkljub drugačnemu mnenju pritožnika izniči. Drugače kot zakonska rehabilitacija je sodna rehabilitacija fakultativna in so je deležni tisti obsojeni, ki zanjo zaprosijo in ki izpolnjujejo dodatne zakonske pogoje. Kot upoštevni okoliščini zakon primeroma določa vedenje obsojenega po prestani kazni in naravo kaznivega dejanja, gotovo pomembna (druga) okoliščina pa je posebno ugodna ali neugodna prognoza, ki izhaja iz obsojenčevega vedenja v zavodu za prestajanje kazni zapora.
Stroga jezikovna interpretacija določb drugega odstavka 96. člena ZKP sicer kaže, da subsidiarnega tožilca stroški postopka ne bi smeli bremeniti le v primeru ustavitve postopka zaradi obdolženčeve smrti ali pa zastaranja kazenskega pregona (do česar, kot pojasnjeno, v danem trenutku še ni prišlo). Vendar je drugi odstavek 96. člena ZKP treba razlagati smiselno in pri tem kot ključno merilo upoštevati, ali oškodovanec kot tožilec z obtožbo ni uspel iz razlogov, na katere ni mogel vplivati oziroma jih ni povzročil po svoji krivdi. Položaj obdolženčeve trajne procesne nesposobnosti je glede na procesne učinke vsebinsko enak situaciji smrti obdolženca - ustavitev kazenskega postopka, česar seveda ni zakrivila oškodovanka kot tožilka, pač pa gre za nemožnost nadaljnjega vodenja kazenskega postopka iz (bolj ali manj) objektivnih razlogov.
Same notranje zgradbe obrazložitve sodbe sodišča prve stopnje zakon ne določa, saj je to stvar subjektivnega pristopa predsednika senata. Vendar pa mora prvostopenjska sodba vsebovati razloge o vseh odločilnih dejstvih, ki morajo biti logični in skladni, kar v danem primeru zlasti velja za zaznana razhajanja v izpovedi oškodovane B. B., ki v obravnavani zadevi predstavlja ključno obremenilno pričo.