odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - reparacijski zahtevek - sodna razveza - denarno povračilo
Ravnanja, ki se očita tožnici, po stališču Vrhovnega sodišča RS ni mogoče subsumirati pod pravno pravilo prepovedi diskriminacije, pri čemer odpoved pogodbe ne pojasni, v čem naj bi bilo na veri in narodnosti temelječe neenakopravno obravnavanje delavke v zvezi z njeno razporeditvijo na delo. Ravnanje tožnice v razmerju do delavke po stališču pritožbenega sodišča ne more biti okoliščina, ki bi vplivala na znižanje dosojenega zneska denarnega povračila.
dedovanje zaščitenih kmetij - prevzemnik zaščitene kmetije - zmanjšanje nujnega deleža - premoženjsko stanje prevzemnika kmetije - izplačilo nujnega dednega deleža - rok za izplačilo nujnega deleža
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da prevzemnik kmetije iz lastnega premoženja nujnih deležev nujnim dedičem v skupni višini 198.807,72 EUR ni zmožen izplačati. Upoštevaje to okoliščino ter višino čistega letnega donosa kmetije, je predlogu prevzemnika zaščitene kmetije za znižanje nujnih deležev in predlogu za določitev daljšega roka izplačila utemeljeno ugodilo. Pritožbena navedba, da bi moralo sodišče prve stopnje za izplačilo nujnih deležev določiti največ 5 letni rok, ni utemeljena, saj določitev daljšega roka za izplačilo utemeljujejo tako ugotovljene socialne razmere prevzemnika kot tudi gospodarska zmožnost kmetije.
ZPP člen 105a, 105a/1, 105a/3, 116, 117, 117/2, 137, 142, 142/8. ZST-1 člen 34, 34/1.
vrnitev v prejšnje stanje - zamuda roka - plačilo sodne takse - upravičen razlog za zamudo - vročitev plačilnega naloga - vročitev pooblaščencu - notranje razmerje med stranko in pooblaščencem - zakrivljena zamuda - prepozno plačilo sodne takse za pritožbo - fikcija umika pritožbe
Sodna praksa je enotna, da je dolžnost pooblaščenca in stranke, da sama z zadostno skrbnostjo poskrbita za komunikacijo, ki omogoča sodelovanje v postopku, sicer stranka nosi morebitne negativne posledice, ki nastanejo zaradi pasivnosti pooblaščenca ali stranke. Način komuniciranja med stranko in njenim pooblaščencem je v celoti prepuščena pooblaščencu in stranki, morebitne težave v komunikaciji (ne glede na to, ali so nastale po krivdi pooblaščenca ali po krivdi stranke ali tretjega) pa gredo v breme stranke in ne morejo predstavljati opravičljivega razloga, zaradi katerega bi sodišče prve stopnje lahko ugodilo predlogu za vrnitev v prejšnje stanje.
prošnja za preložitev naroka - izostanek pravdne stranke z naroka - potrdilo o zdravstveno opravičeni odsotnosti z dela - plača - dokazilo o plačilu
V drugem odstavku 115. člena ZPP določa, da se narok predloži le v primeru izostanka z naroka zaradi zdravstvenih razlogov, pri čemer mora biti bolezen ali poškodba nenadna in nepredvidljiva ter mora onemogočati prihod na narok. Toženec kot razlog za preložitev naroka ni navedel zdravstvenih razlogov, ampak je v opravičilu, ki ga je sodišče prve stopnje prejelo na dan razpisanega naroka, navedel, da je službeno odsoten zaradi izrednega sestanka, ki je pomemben za obstoj njegovega poslovanja. Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ker takšnega toženčevega opravičila ni upoštevalo.
Dokazno breme za izvršena plačila terjatev iz delovnega razmerja (plače, regresi za letni dopust) je na delodajalcu, delavec niti ne more dokazati, da nečesa ni prejel, saj bi s tem dokazoval negativno dejstvo. O tem dokaznem bremenu sodišče prve stopnje toženca ni bilo dolžno poučevati, v vsakem primeru pa tega niti ni moglo storiti (po 285. členu ZPP, ki ureja materialno procesno vodstvo), ker se toženec naroka za glavno obravnavo ni udeležil.
dokazna ocena - novo dejstvo - nov dokaz - pogoj nekrivde - nedovoljene pritožbene novote - nastanek škodnega dogodka
Stranka mora izkazati, da dejstev in dokazov, ki jih navaja oziroma predlaga v pritožbi, brez svoje krivde ni mogla navesti oziroma predlagati do prvega naroka na glavno obravnavo oziroma do konca glavne obravnave, če so izpolnjeni pogoji iz četrtega odstavka 286. člena ZPP.
ZPP člen 30, 30/1, 481, 481/1, 481/1-1, 482, 482/2.
spor o pristojnosti - personalni kriterij - javni sklad - javno pooblastilo - dodelitev sredstev - kršitev pogodbe - civilnopravno razmerje
Tožeča stranka je javni finančni sklad ustanovljen z namenom dodeljevanja sredstev za vlaganja v razvoj človeških virov in kadrov za večjo zaposljivost, vseživljenjsko učenje, konkurenčnost, prenos znanja in povezovanja znanstveno – raziskovalne sfere in univerz z gospodarstvom, izobraževalnega sistema s potrebami trga dela in za štipendiranje. Iz namena delovanja sklada izhajajo javna pooblastila tožeče stranke. Izvedba razpisnega postopka, v katerem tožeča stranka odloča o dodelitvi sredstev, se tako vodi v skladu z določili Zakona o splošnem upravnem postopku.
Ne gre za spor v zvezi z dodelitvijo sredstev sklada, zato ne gre za primer, ko bi tožeča stranka v pravdi nastopala kot stranka na podlagi posebnega zakona. Ker tožeča stranka vtožuje terjatev iz naslova kršitve sklenjene pogodbe, gre za klasično civilnopravno pogodbeno razmerje, o katerem je pristojno odločati civilno sodišče.
Sodišče prve stopnje je utemeljeno zavrnilo dokazni predlog za zaslišanje priče A. A., ki je bil v času sklepanja pogodbe zakoniti zastopnik toženca. Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da njegova izpoved ne bi mogla nadomestiti ustreznih listinskih dokazov. Ko toženec zatrjuje, da je bila oprema v višini 170.000,00 EUR dobavljena in plačana, se od njega utemeljeno pričakuje predložitev ustreznih transparentnih listinskih dokazov. Dokazi, ki jih je predložil toženec, pa so, razen predloženih bančnih izpiskov, ki pa ne dokazujejo plačila računa št. 12111601, bodisi listine, ki so bile pripravljene s strani njega samega ali pa družbe, katere zakoniti zastopnik je bil tudi zakoniti zastopnik toženca, bodisi listine, pri katerih naj bi sicer sodelovale tretje osebe, vendar so ostale s strani tretjih oseb nepodpisane (npr. zapisnik z dne 3. 7. 2013, asignacijske pogodbe). Pravilno pritožba ugotavlja, da bi se lahko z zaslišanjem priče (zgolj) podkrepili oziroma razjasnili predloženi listinski dokazi. Ob podanih trditvah, ki so bile deloma nelogične, deloma pa jih je med postopkom toženec spreminjal in so tudi sicer glede na splošne življenjske izkušnje malo verjetne ter upoštevaje naravo predloženih listin toženca in odgovore družbe S. AG in R., pa to ne bi vplivalo na sprejeto odločitev.
SPZ člen 40, 62, 64, 64/1, 64/2. OZ člen 73, 73/1, 73/2, 86, 94.
pridobitev lastninske pravice - pridobitev lastninske pravice od nelastnika - premičnina - zavezovalni pravni posel - ničnost pogodbe - izpodbojnost pogodbe - prevara - ponareditev listin - veljavni pravni naslov - pooblaščenec - sklenitev pogodbe po pooblaščencu - falsus procurator - pogodba sklenjena s strani neupravičene osebe - neupravičeno zastopanje - neobstoječ pravni posel - soglasje volj - naknadna odobritev pogodbe - publicitetni učinek - meje pravnomočnosti
SPZ v prvem in drugem odstavku 64. člena določa pogoje za pridobitev lastninske pravice na premičnini od nelastnika. Pridobitelj pridobi lastninsko pravico, čeprav ni izpolnjena predpostavka razpolagalne sposobnosti, mora pa izpolnjevati vse druge predpostavke za pridobitev lastninske pravice, to pomeni, da mora njegova pridobitev temeljiti predvsem na veljavnem pravnem naslovu. To pomeni, da mora biti sklenjen veljaven zavezovalni pravni posel, torej veljavna pogodba med prenosnikom (prodajalcem) in pridobiteljem (kupcem).
Pogodba, ki jo sklene falsus procurator, zavezuje neupravičeno zastopanega le v primeru, če jo ta pozneje odobri; če odobritve neupravičeno zastopanega ni, se šteje, da pogodba sploh ni bila nikoli sklenjena, zato taka (neobstoječa) pogodba ne more biti podlaga za pridobitev lastninske pravice na podlagi 64. člena SPZ.
plačilo globe - pravna oseba - upravičenci do brezplačne pravne pomoči - predlog za nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist
Prvostopenjsko sodišče je utemeljeno, izhajajoč iz določb Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), zaključilo, da pravna oseba ne sodi v krog upravičencev, ki lahko v skladu s prvim odstavkom 10. člena ZBPP pridobijo brezplačno pravno pomoč, zato pravna oseba tudi ne more nadomestiti plačila globe in stroškov postopka z delom v splošno korist. Pravna oseba namreč tudi po mnenju pritožbenega sodišča ne sodi v nobenega od v 10. členu ZBPP določenih subjektov, ki so lahko upravičenci do brezplačne pravne pomoči, zato tudi ne more plačila globe in stroškov postopka nadomestiti z opravo družbenokoristnega dela. Sicer pa je že glede na samo naravo pravne osebe kot subjekta očitno, da pravna oseba družbenokoristnega dela ne more opravljati, saj ga lahko izvaja le fizična oseba, ki na tak način nadomesti plačilo globe, ki je ni zmožna plačati, zaradi storitve lastnega prekrška. Takšen smisel izhaja tudi iz določb Zakona o probaciji (ZPro).
ZPP člen 205, 205/1, 205/1-3, 208, 208/1. ZGD-1 člen 425, 426, 427, 428, 429, 522.
prenehanje družbe po skrajšanem postopku - izbris družbe iz sodnega registra - sklep o prenehanju družbe po skrajšanem postopku - premoženje izbrisane družbe - delitev premoženja - nadaljevanje prekinjenega postopka - družbeniki kot pravni nasledniki izbrisane družbe
ZGD-1 sicer v delu, ki ureja prenehanje družbe po skrajšanem postopku, nima določb, ki bi neposredno urejale delitev premoženja, ki je preostalo po prenehanju družbe, vendar slednje ne pomeni, da se premoženje družbe, ki je ostalo po njenem prenehanju po skrajšanem postopku, ne deli med družbenike. To stališče, izraženo tudi v sodni praksi, ima za družbe z omejeno odgovornostjo oporo v 426. členu v zvezi s 522. členom ZGD-1, ki določata, da je sestavni del sklepa o prenehanju družbe po skrajšanem postopku tudi predlog o delitvi premoženja. Tako se premoženje družb, ki prenehajo obstajati na tak način, deli oziroma v primeru zgolj enega družbenika v celoti preide nanj.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VSL00027560
ZPP člen 8. ZZVZZ člen 87, 87/1.
načelo proste presoje dokazov - regres Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije - regresni zahtevek - poškodba delavca pri delu - povrnitev škode - odgovornost delodajalca - opustitev ukrepov za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev - protipravnost (nedopustnost ravnanja) - padec na stopnicah
V pravdnem postopku niso predpisana dokazna pravila, pač pa velja načelo proste presoje dokazov. Zato ni mogoče določenim dokazom že vnaprej pripisati večje teže, pač pa je treba dokaze ocenjevati po metodološkem napotku iz 8. člena ZPP, ki določa, da o tem, katera dejstva se štejejo za dokazana, odloči sodišče po svojem prepričanju na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka.
SPZ člen 206, 208, 209. ZIZ člen 107. ZFPPIPP člen 132, 132/3, 132/3 - 3, 282.
odstop terjatve v zavarovanje - pogodbena zastavna pravica - pridobitev zastavne pravice v izvršilnem postopku - stečaj odstopnika - ločitvena pravica
Pri odgovoru na vprašanje kdo ima prednost pri poplačilu odstopljene terjatve ali tožeča stranka, ki ima terjatev zavarovano z ločitveno pravico, ki jo lahko uveljavi zunaj sodno ali upnik, ki je ločitveno pravico pridobil v postopku izvršbe, je potrebno upoštevati posebna pravila določena v ZFPPIPP. Po teh pa na ločitveno pravico, ki jo je pridobila tožeča stranka začetek stečaja nima vpliva in je tožeči stranki ni treba prijavljati v stečajni postopek, temveč jo lahko uveljavi zunaj sodno v skladu s splošnimi pravili, ki se uporabljajo za to ločitveno pravico medtem, ko na ločitveno pravico pridobljeno v izvršilnem postopku začetek stečajnega postopka ne vpliva le v primeru, če je upnik v postopku izvršbe pred začetkom stečajnega postopka pridobil ločitveno pravico in če je bila do začetka stečajnega postopka v izvršilnem postopku opravljena prodaja premoženja, ki je predmet ločitvene pravice, sicer je treba ločitveno pravico uveljavljati v stečajnem postopku.
pritožba zoper sklep sodišča prve stopnje - upravičenci do pritožbe - oškodovanec
Po določbi prvega odstavka 399. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) se smejo zoper sklepe sodišča, izdane na prvi stopnji, pritožiti stranke in osebe, katerih pravice so prekršene, in sicer vselej, kadar ni v ZKP izrecno določeno, da ni pritožbe. Višje sodišče je v konkretnem primeru presodilo, da sta oškodovanca upravičenca do pritožbe, saj je sklep posegel v njune pravice, in sicer do sojenja obdolžencu v skrajšanem postopku, ki je praviloma hitrejši kot reden postopek ter po uveljavitvi premoženjskopravnega zahtevka.
pravica do povrnitve škode - pravica do odškodnine zaradi neupravičenega pripora - odvzem prostosti - pripor za zagotovitev obdolženčeve navzočnosti na glavni obravnavi - ukrepi za zagotovitev obdolženčeve navzočnosti
Kazenski postopek, ki je tekel zoper tožnika, je bil končan s sodbo, s katero je bila obtožnica zavrnjena. To bi bila sicer podlaga za odškodninski zahtevek zaradi neutemeljeno odvzete prostosti po 1. točki prvega odstavka 542. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP), če ne bi obstajale okoliščine, zaradi katerih po določbi tretjega odstavka istega člena tožnik nima pravice do povrnitve škode.
Do povrnitve škode nima pravice, kdor je s svojim nedovoljenim ravnanjem povzročil, da mu je bila vzeta prostost.
Ocena sodišča prve stopnje, da je sam povzročil okoliščine, zaradi katerih je bil v kazenskem postopku priprt, je tako utemeljena. Kljub oprostilni sodbi zato do povrnitve morebitno nastale škode zaradi prestanega pripora – ob izostanku elementa protipravnosti – ni upravičen.
krivdna odškodninska odgovornost - krivdna odgovornost vzdrževalca - opustitev dolžnega ravnanja - padec na poledeneli površini - padec na poledenelem parkirišču - dolžnost vzdrževanja - neravnine - soprispevek oškodovanca - pazljivost pri hoji - dokazna ocena - vmesna sodba
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je tožnik padel na ledeni ploskvi, ki je nastala kot posledica zastajanja vode v večjem obsegu v neravnini v asfaltu. Ob upoštevanju, da je drugo toženec kot upravljalec parkirišča za zastajanje vode na mestu padca tožnika vedel ali pa bi vsaj moral vedeti, ter dejstvu, da je vidljivost pohodne površine zmanjševala tanka plast novo zapadlega snega, je materialnopravno pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je drugo toženec, ki parkirišča na navedenem mestu, ki je v takšnih zimskih razmerah, kakršne so bile kritičnega dne, predstavljal za hojo nevarnejšo površino, ni posul v večji meri z ustreznim materialom, opustil dolžno ravnanje.
dodatni sklep o dedovanju - dedni dogovor - izpodbijanje dednega dogovora - značaj sodne poravnave - tožba na razveljavitev sodne poravnave
V obravnavanem primeru ni bila sklenjena klasična pogodba civilnega prava temveč dedni dogovor v zapuščinskem postopku, ki pa se po uveljavljeni sodni praksi lahko izpodbija le po pravilih za izpodbijanje sodne poravnave. Dedni dogovor v zapuščinskem postopku, v katerem je bil izdan, ni moč izpodbijati.
V skladu z 8. točko tretjega odstavka 355. člena v zvezi s prvim odstavkom 354. člena ZFPPIPP namreč sporni stroški odvetniškega zastopanja stečajnega dolžnika predstavljajo (občasne) stroške stečajnega postopka, ki so nastali po začetku stečajnega postopka, zato bi jih stečajni upravitelj moral zajeti v predračunu stroškov stečajnega postopka (prvi odstavek v zvezi s 3. točko drugega odstavka 356. člena ZFPPIPP) oziroma v njegovi spremembi (tretji odstavek 356. člena ZFPPIPP) ter posledično predlagati sodišču, ki je vodilo stečajni postopek, da takšno spremembo predračuna dovoli. V tej fazi namreč stečajni upravitelj predvidenih pravdnih stroškov (stroškov odvetniškega zastopanja tožnika) še ni dolžan dokazati (z računi), zato odločitev sodišča pomeni le okviren predračun stroškov, upoštevajoč različne možnosti izida pravdnega postopka. Koliko stroškov pa bo nato dejansko izplačanih kot strošek stečajnega postopka pa bo nato odločeno šele s sklepom sodišča v skladu s prvim odstavkom 357. člena ZFPPIPP.
Gotovina, ki jo je obdolženi z bančno kartico pokojnega očeta in s PIN kodo v trenutku dviga dvignil, ni bila več knjižni podatek, temveč otipljiva stvar v rokah obdolženca.
ZZZDR člen 113, 113/2, 113/2. ZPP člen 247, 247/1, 249, 253, 253/1.
dodelitev otroka v vzgojo, varstvo in preživljanje - primernost staršev - največja otrokova korist - objektivne okoliščine - roditeljska pravica - vprašanja, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj - dokaz z izvedencem - ustno in pisno izvedensko mnenje - nagrada izvedenca - pristranskost izvedenca - izločitev izvedenca
Okoliščina, da sta otroka zaupana v varstvo in vzgojo enemu od staršev, skladno z drugim odstavkom 113. člena ZZZDR pomeni le, da tisti od staršev, ki ima otroka v varstvu in vzgoji, odloča o vprašanjih dnevnega življenja otroka. Medtem ko o vprašanjih, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj, odločata še vedno oba starša sporazumno, v skladu z otrokovo koristjo. Odločitev o vzgoji in varstvu je del izvrševanja roditeljske pravice, vendar je ta pravica širša. Roditeljska pravica pomeni, da morajo starši (torej oba) svojim otrokom omogočiti pogoje za zdravo rast, skladen osebnostni razvoj in usposobitev za samostojno življenje in delo.
Glede na ugotovitev, da sta oba starša sposobna za nadaljnje varstvo in vzgojo otrok, ob tem ko pravdni stranki nista izrazili volje (in tudi nista izkazala kapacitet) za skupno vzgojo in varstvo, se je sodišče prve stopnje pri presoji, komu zaupati otroka, naslonilo na druge okoliščine (koristi otrok), ki jih je opredelilo z izrazom objektivne (kar v kontekstu pomeni neodvisne od zmožnosti staršev).
plačilo sodne takse - nasprotna tožba - oprostitev plačila sodne takse - pravdna stranka - zavezanec za plačilo sodne takse - pomota v označbi dolžnika
A. st. ni stranka te pravde, zato tudi ni dolžan plačati sodne takse za nasprotno tožbo. Sodišče prve stopnje torej ni imelo nobene podlage za odločanje o njegovi taksni obveznosti.