Tožnica je zoper zgoraj omenjeni popravni sklep že vložila pritožbo, o kateri je pritožbeno sodišče odločilo s sklepom III Cp 44/2019 z dne 21.3.2019. Ker je tako sklep postal pravnomočen, tožnica iz razloga že razsojene stvari iz 319. člena ZPP (res iudicata) predmetnega sklepa ne more ponovno izpodbijati z obravnavano pritožbo zoper sodbo. Njene pritožbene navedbe v tej smeri so zato neupoštevne.
Prvotno zdravniško potrdilo se je na podlagi ne samo skopih, ampak celo zavajočih informacij s strani same tožnice res glasilo na prepoved opravljanja dela z rokami, vendar ne gre za neresnično potrdilo v smislu zdravniške napake. Zdravnica je namreč potrdilo izdala na podlagi informacije, da delavec po vasi opravlja pridobitno delo. V takšni situaciji je, kljub potrebni zdravniški skrbnosti, pretirano pričakovanje, da bi morala izdati nekakšno konkretnejše potrdilo. Je pa po drugi strani, kot pravilno izpostavlja sodišče prve stopnje, mogoče od tožnice, ki je na podlagi detektivke zalotila umazanega delavca v domačem hlevu, ko je z levo roko dvignil vedro, v katerega je prej nalil približno 2 litra vode, zahtevati večjo skrbnost v zvezi z izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. Navedeno še posebej velja v situaciji, ko ji je že sam delavec v svojem zagovoru v postopku izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi pojasnil, da ne ve, s katero roko je dvignil vedro, in da ga ni z levo, saj ga le-ta boli (slednje naj bi povedal tudi že detektivki). Neskrbna ravnanja tožnice (in detektivke) v zvezi z izredno odpovedjo zaposlitve so podrobno opisana v izpodbijani sodbi in iz njih tudi po presoji pritožbenega sodišča izhaja, da v nobenem primeru ni mogoče govori o pravno relevantni vzročni zvezi med ravnanjem zdravnice in tožnici nastalo škodo.
V izpostavljenih okoliščinah je pritožbeno pričakovanje, da bi morala zdravnica tožnici izdati potrdilo, ki bi podrobno opisovalo kaj (točno) sme in česa (točno) delavec ne sme opravljati, povsem pretirano in zdravničinega ravnanja zaradi tožničinih pomanjkljivih ter predvsem zavajajočih pojasnil ni mogoče obravnavati kot protipravno ravnanje.
SPZ člen 206, 208, 209. ZIZ člen 107. ZFPPIPP člen 132, 132/3, 132/3 - 3, 282.
odstop terjatve v zavarovanje - pogodbena zastavna pravica - pridobitev zastavne pravice v izvršilnem postopku - stečaj odstopnika - ločitvena pravica
Pri odgovoru na vprašanje kdo ima prednost pri poplačilu odstopljene terjatve ali tožeča stranka, ki ima terjatev zavarovano z ločitveno pravico, ki jo lahko uveljavi zunaj sodno ali upnik, ki je ločitveno pravico pridobil v postopku izvršbe, je potrebno upoštevati posebna pravila določena v ZFPPIPP. Po teh pa na ločitveno pravico, ki jo je pridobila tožeča stranka začetek stečaja nima vpliva in je tožeči stranki ni treba prijavljati v stečajni postopek, temveč jo lahko uveljavi zunaj sodno v skladu s splošnimi pravili, ki se uporabljajo za to ločitveno pravico medtem, ko na ločitveno pravico pridobljeno v izvršilnem postopku začetek stečajnega postopka ne vpliva le v primeru, če je upnik v postopku izvršbe pred začetkom stečajnega postopka pridobil ločitveno pravico in če je bila do začetka stečajnega postopka v izvršilnem postopku opravljena prodaja premoženja, ki je predmet ločitvene pravice, sicer je treba ločitveno pravico uveljavljati v stečajnem postopku.
spor o pristojnosti - javni sklad - kršitev pogodbe - pogodbeno razmerje - štipendiranje - civilni spor
Tožeča stranka vtožuje terjatev iz naslova kršitve že sklenjene Pogodbe o neposrednem sofinanciranju kadrovskih štipendij delodajalcu od šolskega/študijskega leta 2012/2013 dalje in gre za klasično civilno pravno pogodbeno razmerje, o katerem je pristojno odločati civilno sodišče, in ne za spor v zvezi z dodelitvijo sredstev sklada in za primer, ko bi tožeča stranka v pravdi nastopala kot stranka na podlagi posebnega zakona.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00027402
KZ-1 člen 73, 86, 86/4, 86/5, 86/7, 86/8, 86/11. ZKP člen 129a, 129a/1, 129a/2.
kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog - preizkus kazenske sankcije - predlog za nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist ali s hišnim zaporom - obrazložitev predloga - rok za vložitev predloga za alternativni način izvršitve kazni zapora - odvzem predmetov
Enajsti odstavek 86. člena KZ-1 določa, da o dopustnosti izvršitve kazni zapora na način, določen s tem členom, odloča sodišče na predlog obdolženca s sodbo, s katero izreče kazen zapora, ali na predlog obsojenca s posebnim sklepom. Iz zapisnika o glavni obravnavi z dne 13. 5. 2019 je razvidno, da je obdolženčev zagovornik sodišču predlagal, da obtoženi zaporno kazen prestaja na alternativen način v obliki dela v splošno korist oziroma podrejeno v obliki hišnega zapora. Vendar pa zagovornik predloga ni obrazložil v smislu določbe 86. člena KZ-1, torej v smislu kriterijev, ki so določeni v četrtem in petem odstavku (hišni zapor) in sedmem in osmem odstavku (delo v splošno korist) istega člena. Sodišče prve stopnje zato o samem formalno podanem predlogu ni moglo odločiti, je pa v obrazložitvi zaporne kazni v točki 5 obrazložitve (odločba o kazenski sankciji) obrazložilo, zakaj je izreklo obdolžencu zaporno kazen in ne pogojno obsodbo.
Glede na določbo enajstega odstavka 86. člena ZKP pa obdolženec še vedno lahko poda takšen predlog po določbi prvega in drugega odstavka 129.a člena ZKP. Ta določa, da lahko obsojenec, njegov zagovornik ali osebe iz drugega odstavka 367. člena tega zakona (predlagatelji) vloži predlog iz prvega odstavka 129.a člena v 15 dneh po pravnomočnosti sodbe. Če je obsojencu oziroma zagovorniku prepis sodbe vročen po pravnomočnosti, začne ta rok teči od zadnje vročitve.
Podpis tožnikovega pooblaščenca na pritožbi zraven odvetniškega žiga, fotokopiran ali natisnjen (ne pa lastnoročno neposredno na papir zapisan), v dvomu zadošča za popolnost pritožbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00027514
SPZ člen 39, 40.
pridobitev lastninske pravice na podlagi pravnega posla - izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila - pogodbena obveznost - vsebina pogodbenih obveznosti - izpolnitev pogodbene obveznosti
Sodišče prve stopnje je po opravljenem dokaznem postopku pravilno ugotovilo, da tožeči stranki ni uspelo dokazati, da bi iz predloženih pogodb, ki naj bi bile izpolnjene s strani tožnika, izhajala obveznost tožene stranke, kot jo zahteva v tožbenem zahtevku. Toženi stranki pa je uspelo dokazati, da je ona izpolnila svoje obveznosti, tožnik pa ne. Odločitev sodišča prve stopnje, da se zavrne tožbeni zahtevek za izstavitev listine za vpis v zemljiško knjigo, ker bi sicer sodba nadomestila tako listino, je tako pravilna.
delni umik predloga za izvršbo - privolitev v delni umik tožbe - pristojnost za odločanje
Glede na to, da je upnik delno umaknil tožbo - predlog za izvršbo do vložitve ugovora, je to smel storiti brez privolitve tožene stranke. Zato bi moralo o delnem umiku predloga odločiti izvršilno sodišče. Upnik ima zaradi odmere sodnih taks in pravdnih stroškov pravni interes za odločitev preden pride zadeva pred pravdno sodišče.
Sodišče prve stopnje je utemeljeno zavrnilo dokazni predlog za zaslišanje priče A. A., ki je bil v času sklepanja pogodbe zakoniti zastopnik toženca. Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da njegova izpoved ne bi mogla nadomestiti ustreznih listinskih dokazov. Ko toženec zatrjuje, da je bila oprema v višini 170.000,00 EUR dobavljena in plačana, se od njega utemeljeno pričakuje predložitev ustreznih transparentnih listinskih dokazov. Dokazi, ki jih je predložil toženec, pa so, razen predloženih bančnih izpiskov, ki pa ne dokazujejo plačila računa št. 12111601, bodisi listine, ki so bile pripravljene s strani njega samega ali pa družbe, katere zakoniti zastopnik je bil tudi zakoniti zastopnik toženca, bodisi listine, pri katerih naj bi sicer sodelovale tretje osebe, vendar so ostale s strani tretjih oseb nepodpisane (npr. zapisnik z dne 3. 7. 2013, asignacijske pogodbe). Pravilno pritožba ugotavlja, da bi se lahko z zaslišanjem priče (zgolj) podkrepili oziroma razjasnili predloženi listinski dokazi. Ob podanih trditvah, ki so bile deloma nelogične, deloma pa jih je med postopkom toženec spreminjal in so tudi sicer glede na splošne življenjske izkušnje malo verjetne ter upoštevaje naravo predloženih listin toženca in odgovore družbe S. AG in R., pa to ne bi vplivalo na sprejeto odločitev.
prošnja za preložitev naroka - izostanek pravdne stranke z naroka - potrdilo o zdravstveno opravičeni odsotnosti z dela - plača - dokazilo o plačilu
V drugem odstavku 115. člena ZPP določa, da se narok predloži le v primeru izostanka z naroka zaradi zdravstvenih razlogov, pri čemer mora biti bolezen ali poškodba nenadna in nepredvidljiva ter mora onemogočati prihod na narok. Toženec kot razlog za preložitev naroka ni navedel zdravstvenih razlogov, ampak je v opravičilu, ki ga je sodišče prve stopnje prejelo na dan razpisanega naroka, navedel, da je službeno odsoten zaradi izrednega sestanka, ki je pomemben za obstoj njegovega poslovanja. Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ker takšnega toženčevega opravičila ni upoštevalo.
Dokazno breme za izvršena plačila terjatev iz delovnega razmerja (plače, regresi za letni dopust) je na delodajalcu, delavec niti ne more dokazati, da nečesa ni prejel, saj bi s tem dokazoval negativno dejstvo. O tem dokaznem bremenu sodišče prve stopnje toženca ni bilo dolžno poučevati, v vsakem primeru pa tega niti ni moglo storiti (po 285. členu ZPP, ki ureja materialno procesno vodstvo), ker se toženec naroka za glavno obravnavo ni udeležil.
nasprotna izvršba - res iudicata - zavrženje tožbe
Nasprotna izvršba je po 67. členu ZIZ pravno sredstvo izvršilnega prava, v katerem so združene značilnosti in učinki pravde zaradi neupravičene obogatitve in izvršilnega postopka, ki bi se vodil na podlagi pravnomočne odločitve v pravdi zaradi neupravičene obogatitve in upnik v nasprotni izvršbi sme poleg glavnice zahtevati tudi povrnitev zakonskih zamudnih obresti.
Ker je tožeča stranka zahtevala s predlogom za nasprotno izvršbo tudi povrnitev zakonskih zamudnih obresti in je takšen predlog šteti ob upoštevanju, da gre pri nasprotni izvršbi tudi za značilnosti in učinke pravde, kot tožbeni zahtevek za plačilo zakonskih zamudnih obresti in ker je sodišče prve stopnje v tem delu predlog za nasprotno izvršbo zavrnilo, tožeča stranka kot upnik pa se ni pritožila, je s tem odločitev glede zakonskih zamudnih obresti postala pravnomočna.
ZPP člen 105a, 105a/1, 105a/3, 116, 117, 117/2, 137, 142, 142/8. ZST-1 člen 34, 34/1.
vrnitev v prejšnje stanje - zamuda roka - plačilo sodne takse - upravičen razlog za zamudo - vročitev plačilnega naloga - vročitev pooblaščencu - notranje razmerje med stranko in pooblaščencem - zakrivljena zamuda - prepozno plačilo sodne takse za pritožbo - fikcija umika pritožbe
Sodna praksa je enotna, da je dolžnost pooblaščenca in stranke, da sama z zadostno skrbnostjo poskrbita za komunikacijo, ki omogoča sodelovanje v postopku, sicer stranka nosi morebitne negativne posledice, ki nastanejo zaradi pasivnosti pooblaščenca ali stranke. Način komuniciranja med stranko in njenim pooblaščencem je v celoti prepuščena pooblaščencu in stranki, morebitne težave v komunikaciji (ne glede na to, ali so nastale po krivdi pooblaščenca ali po krivdi stranke ali tretjega) pa gredo v breme stranke in ne morejo predstavljati opravičljivega razloga, zaradi katerega bi sodišče prve stopnje lahko ugodilo predlogu za vrnitev v prejšnje stanje.
plačilo globe - pravna oseba - upravičenci do brezplačne pravne pomoči - predlog za nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist
Prvostopenjsko sodišče je utemeljeno, izhajajoč iz določb Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), zaključilo, da pravna oseba ne sodi v krog upravičencev, ki lahko v skladu s prvim odstavkom 10. člena ZBPP pridobijo brezplačno pravno pomoč, zato pravna oseba tudi ne more nadomestiti plačila globe in stroškov postopka z delom v splošno korist. Pravna oseba namreč tudi po mnenju pritožbenega sodišča ne sodi v nobenega od v 10. členu ZBPP določenih subjektov, ki so lahko upravičenci do brezplačne pravne pomoči, zato tudi ne more plačila globe in stroškov postopka nadomestiti z opravo družbenokoristnega dela. Sicer pa je že glede na samo naravo pravne osebe kot subjekta očitno, da pravna oseba družbenokoristnega dela ne more opravljati, saj ga lahko izvaja le fizična oseba, ki na tak način nadomesti plačilo globe, ki je ni zmožna plačati, zaradi storitve lastnega prekrška. Takšen smisel izhaja tudi iz določb Zakona o probaciji (ZPro).
dovoljenost pritožbe - nedovoljena pritožba - pravni interes za pritožbo - zavrženje pritožbe - zavrženje pritožbe zaradi pomanjkanja pravnega interesa
Ker stroški izvedenca (postavljenega po uradni dolžnosti zaradi preverjanja procesne sposobnosti tožeče stranke) niso bili naloženi v plačilo tožeči stranki, niti ne predstavljajo dela pravdnih stroškov, ki bi jih morda ob neuspehu v pravdi morala kriti tožeča stranka, tožeča stranka nima pravnega interesa, da bi se pritožila zoper to odločitev sodišča. Pritožbo tožeče stranke je sodišče prve stopnje zato kot nedovoljeno pravilno zavrglo.
Svoj dokazni predlog lahko stranka po sami naravi stvari umakne vse do trenutka, ko sodišče začne z njegovim izvajanjem. Ko se ta enkrat začne izvajati, ga ni moč več umakniti, saj v tistem trenutku ne gre več (zgolj) za predlog, ampak za dokaz (dokazno sredstvo), ki se (že) izvaja. Naziranje tožene stranke, da lahko pravdna stranka svoj dokazni predlog tekom postopka kadarkoli umakne seveda drži, a z omejitvijo, da je to možno storiti do trenutka, ko je dokaz izveden oziroma se je pričelo z njegovim izvajanjem. Prav tako gre pritrditi pritožbi, da je moč dokaz z zaslišanjem priče umakniti še na naroku (na katerega je ta pristopila), še preden je bila zaslišana. A toženka ne upošteva, da se je v obravnavani zadevi izvajanje dokaza že začelo s pozivom pričam na podajo izjave v skladu z 236.a členom ZPP.
Neposreden vzrok tožničinega poškodovanja je bil resda padec, do katerega je prišlo, ko je stopila na rob, a je do tega prišlo, ker se je morala prihajajočemu električnemu vozilu (tunti) hitro umakniti, zaradi česar je odskočila, pri tem pa z nogo stopila na rob. Vzročna zveza med nastalo škodo in nevarno stvarjo (električnim vozilom) je bila ustrezno zatrjevana, hkrati pa je tudi podana, saj toženi stranki domneve o njenem obstoju ni uspelo izpodbiti (149. člen OZ).
izvenzakonska zveza - skupno premoženje v izvenzakonski skupnosti - lastninski delež na nepremičnini - pravnomočno razsojena zadeva res iudicata
Pritožba namreč pravilno opozarja na dejstvo, da sta pravdni stranki po sklenjenem sporazumu še vedno živele v izvenzakonski skupnosti in tako tudi ustvarjale skupno premoženje, v posledici česar bi se naj delež na nepremičninah spremenil.
sklep o začetku postopka osebnega stečaja - vročanje pisanj pooblaščencu - naznanitev preklica pooblastila sodišču
Ne drži pritožbena trditev, da je pritožnik dne 8.7.2019 sodišče prve stopnje seznanil s tem, da je svojemu odvetniku preklical pooblastilo. Kadar ima stranka pooblaščenca, se pisanja vročajo njemu (prvi odstavek 137. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP). Stranka lahko pooblastilo kadarkoli prekliče, preklic pooblastila pa mora naznaniti sodišču, pred katerim teče postopek (99. člen ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP). Dokler sodišče o preklicu ni obveščeno, pisanja vroča dotedanjemu pooblaščencu stranke. V vlogi (p.d. 18) z dne 8.7.2019, ki je bila oddana priporočeno na pošto 10.7.2019, sodišče pa jo je prejelo 11.7.2019, dolžnik sodišče prve stopnje obvešča, da je preklical pooblastilo svojemu odvetniku. Preklic pooblastila za sodišče učinkuje šele, ko je o preklicu obveščeno (sklepa VSL I Cpg 151/2016 in I Cpg 274/2005). Ker je sodišče poslalo sklep o začetku stečajnega postopka dolžnikovemu pooblaščencu na dan izdaje izpodbijanega sklepa (9.7.2019), dolžnik pa je sodišče o preklicu pooblastila obvestil po navedenem datumu, višje sodišče ugotavlja, da je bil izpodbijani sklep dolžniku (po njegovem pooblaščencu) pravilno vročen, saj je bil preklic pooblastila sodišču naznanjen šele, ko je bil sklep pooblaščencu že poslan (in vročen). Iz pritožbe pa izhaja tudi, da je pritožnika s prejemom sklepa seznanil njegov pooblaščenec.
sprejem na zdravljenje v psihiatrični bolnišnici v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnih primerih - pogoji za izdajo ukrepa - ogrožanje lastnega zdravja - duševna bolezen - izpolnitev zakonskih pogojev
Ogrožanje lastnega zdravja in življenja zadošča, da so pogoji za pridržanje izpolnjeni.
ZZZDR člen 113, 113/2, 113/2. ZPP člen 247, 247/1, 249, 253, 253/1.
dodelitev otroka v vzgojo, varstvo in preživljanje - primernost staršev - največja otrokova korist - objektivne okoliščine - roditeljska pravica - vprašanja, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj - dokaz z izvedencem - ustno in pisno izvedensko mnenje - nagrada izvedenca - pristranskost izvedenca - izločitev izvedenca
Okoliščina, da sta otroka zaupana v varstvo in vzgojo enemu od staršev, skladno z drugim odstavkom 113. člena ZZZDR pomeni le, da tisti od staršev, ki ima otroka v varstvu in vzgoji, odloča o vprašanjih dnevnega življenja otroka. Medtem ko o vprašanjih, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj, odločata še vedno oba starša sporazumno, v skladu z otrokovo koristjo. Odločitev o vzgoji in varstvu je del izvrševanja roditeljske pravice, vendar je ta pravica širša. Roditeljska pravica pomeni, da morajo starši (torej oba) svojim otrokom omogočiti pogoje za zdravo rast, skladen osebnostni razvoj in usposobitev za samostojno življenje in delo.
Glede na ugotovitev, da sta oba starša sposobna za nadaljnje varstvo in vzgojo otrok, ob tem ko pravdni stranki nista izrazili volje (in tudi nista izkazala kapacitet) za skupno vzgojo in varstvo, se je sodišče prve stopnje pri presoji, komu zaupati otroka, naslonilo na druge okoliščine (koristi otrok), ki jih je opredelilo z izrazom objektivne (kar v kontekstu pomeni neodvisne od zmožnosti staršev).
izvrševanje starševskih pravic - skrb staršev za otroke - dodelitev otrok v varstvo in vzgojo - stiki otroka s staršem - pravica do skrbi za otroka - počitnice - napotitev v tujino - pogoji za izdajo začasne odredbe v družinskih sporih - ogroženost otroka - pravni standard - pravna podlaga - Družinski zakonik (DZ)
Odločitev o tem, ali bo eden od staršev (najsi bo to tisti, ki mu je otrok zaupan v vzgojo in varstvo, ali tisti, ki z otrokom izvršuje stike) otroka odpeljal na počitnice in kam, je praviloma v svobodni domeni vsakega od staršev. Zaupanje otroka v vzgojo in varstvo enemu staršu, slednjemu ne daje pravice, da odloča, ali bo drugi od staršev (torej ta, ki ima z otrokom urejene stike) z otrokom lahko odšel na počitnice niti kam bo odšel, pod pogojem, da je spoštovan časovni okvir sodne ureditve stikov. Sodna intervencija glede odhoda otrok na počitnice ali potovanje praviloma bo zato odveč. Vprašanje, ali gre ta starš z otrokom lahko na oddih in kam, je lahko predmet odločanja o vprašanju izvajanja starševske skrbi po 151. členu DZ v zvezi s 104. členom ZNP-1 le izjemoma, in sicer kadar obstojijo posebne okoliščine. Pritožbeno sodišče sodi, da med take primere lahko uvrstimo tudi vprašanje, ali lahko otrok odpotuje z enim od staršev v državo tretjega sveta, ki po uradno dostopnih podatkih Ministrstva za zunanje zadeve ni povsem varna.
Pravna podlaga za odločanje o začasnih odredbah za varstvo koristi otrok je od uveljavitve in pričetka polne uporabe DZ ter od uveljavitve ZNP-1 drugačna, kot je to veljalo pred 15. 4. 2019.
Sodišče izda začasno odredbo, če je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen.
pravica do povrnitve škode - pravica do odškodnine zaradi neupravičenega pripora - odvzem prostosti - pripor za zagotovitev obdolženčeve navzočnosti na glavni obravnavi - ukrepi za zagotovitev obdolženčeve navzočnosti
Kazenski postopek, ki je tekel zoper tožnika, je bil končan s sodbo, s katero je bila obtožnica zavrnjena. To bi bila sicer podlaga za odškodninski zahtevek zaradi neutemeljeno odvzete prostosti po 1. točki prvega odstavka 542. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP), če ne bi obstajale okoliščine, zaradi katerih po določbi tretjega odstavka istega člena tožnik nima pravice do povrnitve škode.
Do povrnitve škode nima pravice, kdor je s svojim nedovoljenim ravnanjem povzročil, da mu je bila vzeta prostost.
Ocena sodišča prve stopnje, da je sam povzročil okoliščine, zaradi katerih je bil v kazenskem postopku priprt, je tako utemeljena. Kljub oprostilni sodbi zato do povrnitve morebitno nastale škode zaradi prestanega pripora – ob izostanku elementa protipravnosti – ni upravičen.