zaznamba spremembe vrstnega reda hipoteke - listina, ki je podlaga za vpis v zemljiško knjigo - soglasje imetnika pravice - dovoljenost vpisa po stanju v zemljiški knjigi
Listino- soglasje z dne 26.8.2015, ki je podlaga za vpis, je izdala pravna oseba, ki v zemljiški knjigi ni vpisana kot imetnica izvedene pravice (hipoteke), pri kateri se predlaga vpis. Vpis po stanju zemljiške knjige ni dovoljen.
predkupna pravica - rok za vložitev tožbe - prekluzivni subjektivni rok
Določba 512. člena OZ je jasna, predkupni upravičenec lahko zahteva, da se pogodba razveljavi in se stvar pod enakimi pogoji proda njemu v šestih mesecih šteto od dne, od kar je zvedel za prodajno pogodbo.
ZIZ člen 3, 55, 55/1, 55/1-7, 169, 169/1, 169/2, 169/3.
izvršba na nepremičnino - predlog dolžnika, naj sodišče dovoli izvršbo na druga sredstva ali na drugo nepremičnino - ugovor zoper sklep o izvršbi - ugovorni razlog, ki preprečuje izvršbo - ugovor nesorazmernosti - dom dolžnika - višina terjatve
Dolžnik lahko v osmih dneh od vročitve sklepa o izvršbi predlaga, naj sodišče dovoli drugo sredstvo izvršbe ali naj opravi izvršbo na drugi nepremičnini, na kar sodišče opozori dolžnika v sklepu o izvršbi. Sodišče takšen predlog vroči upniku, ki se lahko o njem izjavi v nadaljnjih osmih dneh od vročitve, v primeru, ko se upnik izjavi ali ko poteče rok za izjavo, pa sodišče o dolžnikovem predlogu odloči s sklepom. Zoper tak sklep ni pritožbe.
Zatrjevanje očitno podane nesorazmernosti med višino upnikove terjatve in vrednostjo nepremičnine, ki se prodaja v tem postopku in predstavlja dolžničin dom, je treba šteti tudi kot ugovorni razlog, da je izvršba dovoljena na stvari, denarno terjatev ali na druge pravice, ki so izvzete iz izvršbe, oziroma na katerih je možnost izvršbe omejena.
sklep o začetku postopka osebnega stečaja - vročanje pisanj pooblaščencu - naznanitev preklica pooblastila sodišču
Ne drži pritožbena trditev, da je pritožnik dne 8.7.2019 sodišče prve stopnje seznanil s tem, da je svojemu odvetniku preklical pooblastilo. Kadar ima stranka pooblaščenca, se pisanja vročajo njemu (prvi odstavek 137. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP). Stranka lahko pooblastilo kadarkoli prekliče, preklic pooblastila pa mora naznaniti sodišču, pred katerim teče postopek (99. člen ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP). Dokler sodišče o preklicu ni obveščeno, pisanja vroča dotedanjemu pooblaščencu stranke. V vlogi (p.d. 18) z dne 8.7.2019, ki je bila oddana priporočeno na pošto 10.7.2019, sodišče pa jo je prejelo 11.7.2019, dolžnik sodišče prve stopnje obvešča, da je preklical pooblastilo svojemu odvetniku. Preklic pooblastila za sodišče učinkuje šele, ko je o preklicu obveščeno (sklepa VSL I Cpg 151/2016 in I Cpg 274/2005). Ker je sodišče poslalo sklep o začetku stečajnega postopka dolžnikovemu pooblaščencu na dan izdaje izpodbijanega sklepa (9.7.2019), dolžnik pa je sodišče o preklicu pooblastila obvestil po navedenem datumu, višje sodišče ugotavlja, da je bil izpodbijani sklep dolžniku (po njegovem pooblaščencu) pravilno vročen, saj je bil preklic pooblastila sodišču naznanjen šele, ko je bil sklep pooblaščencu že poslan (in vročen). Iz pritožbe pa izhaja tudi, da je pritožnika s prejemom sklepa seznanil njegov pooblaščenec.
poslovna goljufija - preslepitveni namen - premoženjskopravni zahtevek
Bistveno pri tem namreč je, da je preslepitveni namen obtožencu mogoče očitati le v okviru dogovora o ceni prevoza, ki je bil sklenjen njima, ne glede na to, da je oškodovanec kasneje svoj zahtevek za poplačilo (kot je razvidno iz izstavljenega računa na l. št. 6) prilagajal svoji seznanitvi o višini plačila, ki ga je za prevoz obtožencu plačal naročnik, kar smiselno izhaja tudi iz njegovega premoženjskopravnega zahtevka (list. št. 34).
Slednje pomeni, da bo torej v obravnavanem primeru prvo sodišče v primeru, če bo spoznalo obtoženca v vnovičnem sojenju za krivega in če bo na podlagi določb civilnega prava oškodovancu prisodilo tudi premoženjskopravni zahtevek, moralo odločiti tudi o pripadkih priglašenega premoženjskopravnega zahtevka (ki jih oškodovanec tudi uveljavlja), ki morajo biti v sodbenem izreku natančno definirani (nastop zamude glede plačila oziroma zapadlost računa), kar utemeljeno problematizira tudi pritožba.
Sodišče prve stopnje ni ugotovilo ničnosti prodajnih pogodb. Tožnica ni uspela izkazati, da sta pogodbi navidezni in zato brez pravnega učinka, pa tudi ne nedopustnosti podlage.
dodatni sklep o dedovanju - dedni dogovor - izpodbijanje dednega dogovora - značaj sodne poravnave - tožba na razveljavitev sodne poravnave
V obravnavanem primeru ni bila sklenjena klasična pogodba civilnega prava temveč dedni dogovor v zapuščinskem postopku, ki pa se po uveljavljeni sodni praksi lahko izpodbija le po pravilih za izpodbijanje sodne poravnave. Dedni dogovor v zapuščinskem postopku, v katerem je bil izdan, ni moč izpodbijati.
kaznivo dejanje poslovne goljufije - konkretizacija zakonskih znakov - opis kaznivega dejanja - preslepitveni namen - prezadolženost
Okoliščine, s katerimi pritožnica utemeljuje preslepitveni namen obtoženca, so sicer v dejstvenem opisu kaznivega dejanja zajete s pojmom "prezadolženost", pri čemer bi pritožnica te okoliščine lahko tudi navedla v opisu kaznivega dejanja, tudi po mnenju pritožbenega sodišča nedvomno v zadostni meri konkretizirajo preslepitveni namen obtoženca.
V skladu z 8. točko tretjega odstavka 355. člena v zvezi s prvim odstavkom 354. člena ZFPPIPP namreč sporni stroški odvetniškega zastopanja stečajnega dolžnika predstavljajo (občasne) stroške stečajnega postopka, ki so nastali po začetku stečajnega postopka, zato bi jih stečajni upravitelj moral zajeti v predračunu stroškov stečajnega postopka (prvi odstavek v zvezi s 3. točko drugega odstavka 356. člena ZFPPIPP) oziroma v njegovi spremembi (tretji odstavek 356. člena ZFPPIPP) ter posledično predlagati sodišču, ki je vodilo stečajni postopek, da takšno spremembo predračuna dovoli. V tej fazi namreč stečajni upravitelj predvidenih pravdnih stroškov (stroškov odvetniškega zastopanja tožnika) še ni dolžan dokazati (z računi), zato odločitev sodišča pomeni le okviren predračun stroškov, upoštevajoč različne možnosti izida pravdnega postopka. Koliko stroškov pa bo nato dejansko izplačanih kot strošek stečajnega postopka pa bo nato odločeno šele s sklepom sodišča v skladu s prvim odstavkom 357. člena ZFPPIPP.
krivdna odškodninska odgovornost - krivdna odgovornost vzdrževalca - opustitev dolžnega ravnanja - padec na poledeneli površini - padec na poledenelem parkirišču - dolžnost vzdrževanja - neravnine - soprispevek oškodovanca - pazljivost pri hoji - dokazna ocena - vmesna sodba
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je tožnik padel na ledeni ploskvi, ki je nastala kot posledica zastajanja vode v večjem obsegu v neravnini v asfaltu. Ob upoštevanju, da je drugo toženec kot upravljalec parkirišča za zastajanje vode na mestu padca tožnika vedel ali pa bi vsaj moral vedeti, ter dejstvu, da je vidljivost pohodne površine zmanjševala tanka plast novo zapadlega snega, je materialnopravno pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je drugo toženec, ki parkirišča na navedenem mestu, ki je v takšnih zimskih razmerah, kakršne so bile kritičnega dne, predstavljal za hojo nevarnejšo površino, ni posul v večji meri z ustreznim materialom, opustil dolžno ravnanje.
izvenzakonska zveza - skupno premoženje v izvenzakonski skupnosti - lastninski delež na nepremičnini - pravnomočno razsojena zadeva res iudicata
Pritožba namreč pravilno opozarja na dejstvo, da sta pravdni stranki po sklenjenem sporazumu še vedno živele v izvenzakonski skupnosti in tako tudi ustvarjale skupno premoženje, v posledici česar bi se naj delež na nepremičninah spremenil.
izvrševanje starševskih pravic - skrb staršev za otroke - dodelitev otrok v varstvo in vzgojo - stiki otroka s staršem - pravica do skrbi za otroka - počitnice - napotitev v tujino - pogoji za izdajo začasne odredbe v družinskih sporih - ogroženost otroka - pravni standard - pravna podlaga - Družinski zakonik (DZ)
Odločitev o tem, ali bo eden od staršev (najsi bo to tisti, ki mu je otrok zaupan v vzgojo in varstvo, ali tisti, ki z otrokom izvršuje stike) otroka odpeljal na počitnice in kam, je praviloma v svobodni domeni vsakega od staršev. Zaupanje otroka v vzgojo in varstvo enemu staršu, slednjemu ne daje pravice, da odloča, ali bo drugi od staršev (torej ta, ki ima z otrokom urejene stike) z otrokom lahko odšel na počitnice niti kam bo odšel, pod pogojem, da je spoštovan časovni okvir sodne ureditve stikov. Sodna intervencija glede odhoda otrok na počitnice ali potovanje praviloma bo zato odveč. Vprašanje, ali gre ta starš z otrokom lahko na oddih in kam, je lahko predmet odločanja o vprašanju izvajanja starševske skrbi po 151. členu DZ v zvezi s 104. členom ZNP-1 le izjemoma, in sicer kadar obstojijo posebne okoliščine. Pritožbeno sodišče sodi, da med take primere lahko uvrstimo tudi vprašanje, ali lahko otrok odpotuje z enim od staršev v državo tretjega sveta, ki po uradno dostopnih podatkih Ministrstva za zunanje zadeve ni povsem varna.
Pravna podlaga za odločanje o začasnih odredbah za varstvo koristi otrok je od uveljavitve in pričetka polne uporabe DZ ter od uveljavitve ZNP-1 drugačna, kot je to veljalo pred 15. 4. 2019.
Sodišče izda začasno odredbo, če je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen.
Gotovina, ki jo je obdolženi z bančno kartico pokojnega očeta in s PIN kodo v trenutku dviga dvignil, ni bila več knjižni podatek, temveč otipljiva stvar v rokah obdolženca.
plačilo sodne takse - nasprotna tožba - oprostitev plačila sodne takse - pravdna stranka - zavezanec za plačilo sodne takse - pomota v označbi dolžnika
A. st. ni stranka te pravde, zato tudi ni dolžan plačati sodne takse za nasprotno tožbo. Sodišče prve stopnje torej ni imelo nobene podlage za odločanje o njegovi taksni obveznosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00028080
OZ člen 52. ZPP člen 337.
prodaja nepremičnine - oblika pogodbe o prenosu nepremičnin - rok za sklenitev pogodbe - sestavine prodajne pogodbe - kršitev pogodbe - izvenpravdni pobot - rok za plačilo kupnine - nedovoljena pritožbena novota
Ni utemeljena pritožbena navedba, da je rok 10. 10. 2014, ki ga je za plačilo kupnine tožeči stranki postavila tožena stranka, zavezoval tudi tožečo stranko. Ta rok ni bil sporazumno določen med strankama, temveč je bil enostransko postavljen s strani tožene stranke. Za takšno ravnanje tožene stranke pa ni bilo nobene podlage v Pogodbi. Pogodba v drugem odstavku 5. člena določa le, da v kolikor nasprotna stranka po ponujeni ceni demo hiše ne želi prodati, jo mora po enaki ceni kupiti. Kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, Pogodba med strankama ureja le ceno, in ne drugih pogojev nakupa/prodaje demo hiše. Zato je tožeča stranka z zavrnitvijo ponudbe tožene stranke za odkup demo hiše, sprejela le pogodbeno zavezo glede tega, da bo hišo odkupila po enaki ceni, ne pa tudi zaveze plačila kupnine do 10. 10. 2014, ker na takšen pogoj ni pristala.
sprejem na zdravljenje v psihiatrični bolnišnici v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnih primerih - pogoji za izdajo ukrepa - ogrožanje lastnega zdravja - duševna bolezen - izpolnitev zakonskih pogojev
Ogrožanje lastnega zdravja in življenja zadošča, da so pogoji za pridržanje izpolnjeni.
nadomestitev globe z delom v splošno korist - rok za opravo dela v splošno korist - pravica do izjave
Določba šestega odstavka 202.c člena ZP-1 je namenjena preprečevanju izigravanja instituta nadomestitve plačila globe z delom v splošno korist in je posledica upravičenega pričakovanja, da bo storilec v postopku za nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist. Vendar pa je pri uporabi te določbe oziroma odločanja o tem, ali naj se postopek izvrševanja nalog v splošno korist ustavi, treba upoštevati tudi realne možnosti storilca, da opravi naloge v splošno korist, pri čemer je vsekakor pomembna okoliščina tudi rok, v katerem mora storilec opraviti naloge v splošno korist. Če rok za opravo nalog v splošno korist še ni potekel, ni mogoče trditi, da storilec nalog v splošno korist ni opravil (v celoti).
Ko sodišče presoja, ali naj na podlagi poročila probacijske enote izvrševanje nalog v splošno korist ustavi ali ne, mora ne zgolj natančno preučiti poročilo, temveč tudi storilcu omogočiti, da se izjavi o navedbah v poročilu probacijske enote ali izvajalske organizacije, da bi lahko celovito in popolno ugotovilo dejansko stanje.