PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00028327
ZP-1 člen 202e, 202e/2.
preklic odložitve izvrševanja prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - udeležba v rehabilitacijskem programu
Storilec je sicer s pravočasno prijavo in predložitvijo dokazila o vključitvi v ustrezen rehabilitacijski program sprva sicer pokazal pripravljenost na izpolnjevanje obveznosti, vendar pa v nadaljevanju pri tem ni bil dosleden, saj kljub prijavi programa dodatnega usposabljanja za varno vožnjo ni pravočasno opravil, o čemer ni nobenega dvoma. Naknadno opravljenega programa dodatnega usposabljanja za varno vožnjo po izteku roka, v katerem bi ga moral opraviti, sodišče ne more upoštevati, ne glede na zgoraj povzeta pojasnila izvajalca programa. Storilec mora izkazati svojo aktivnost v smeri izpolnitve te obveznosti tako, da bi se, v kolikor dejansko ni bil pravočasno vabljen na opravljanje delavnic, sam pozanimal o tem, zakaj vabila še ni prejel in poskrbeti zato, da usposabljanje opravi v določenem roku.
subjektivna in objektivna identiteta tožbenega zahtevka
Tudi pritožbeno sodišče ugotavlja, da med tožbenim zahtevkom v zadevi II P 465/2015, ki teče pred Okrožnim sodiščem v Mariboru in v obravnavani zadevi obstoji subjektivna identiteta, ki se izraža v istovetnosti pravdnih strank in objektivna identiteta, saj gre za vsebinsko enak tožbeni predlog in vsebinsko enaki dejanski podlagi tožbenega zahtevka. Dejstvo, da se tožbena zahtevka razlikujeta po višini, na identiteto zahtevka ne vpliva.
nesklepčnost tožbe - pogodba o trgovskem zastopanju - pogodba o prevzemu dolga
Nesklepčnost tožbe je podana v primeru, če iz trditev o dejstvih ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka po materialnem pravu. Sodišče torej presoja, ali iz tožbenih navedb po materialnem pravu izhaja pravna posledica, ki jo tožnik uveljavlja s predmetno tožbo. V skladu z 826. členom Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) mora naročitelj vsaj vsake tri mesece izdelati in izročiti zastopniku obračun provizije, do katere je upravičen zastopnik, ločena za vsak mesec posebej. Ta obračun mora vsebovati vse bistvene sestavine, na podlagi katerih je izdan. Glede na slednje je nesporno, da o podatkih glede višine in zapadlosti provizije razpolaga le naročitelj.
ZZZDR člen 113, 113/2, 113/2. ZPP člen 247, 247/1, 249, 253, 253/1.
dodelitev otroka v vzgojo, varstvo in preživljanje - primernost staršev - največja otrokova korist - objektivne okoliščine - roditeljska pravica - vprašanja, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj - dokaz z izvedencem - ustno in pisno izvedensko mnenje - nagrada izvedenca - pristranskost izvedenca - izločitev izvedenca
Okoliščina, da sta otroka zaupana v varstvo in vzgojo enemu od staršev, skladno z drugim odstavkom 113. člena ZZZDR pomeni le, da tisti od staršev, ki ima otroka v varstvu in vzgoji, odloča o vprašanjih dnevnega življenja otroka. Medtem ko o vprašanjih, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj, odločata še vedno oba starša sporazumno, v skladu z otrokovo koristjo. Odločitev o vzgoji in varstvu je del izvrševanja roditeljske pravice, vendar je ta pravica širša. Roditeljska pravica pomeni, da morajo starši (torej oba) svojim otrokom omogočiti pogoje za zdravo rast, skladen osebnostni razvoj in usposobitev za samostojno življenje in delo.
Glede na ugotovitev, da sta oba starša sposobna za nadaljnje varstvo in vzgojo otrok, ob tem ko pravdni stranki nista izrazili volje (in tudi nista izkazala kapacitet) za skupno vzgojo in varstvo, se je sodišče prve stopnje pri presoji, komu zaupati otroka, naslonilo na druge okoliščine (koristi otrok), ki jih je opredelilo z izrazom objektivne (kar v kontekstu pomeni neodvisne od zmožnosti staršev).
pravica do povrnitve škode - pravica do odškodnine zaradi neupravičenega pripora - odvzem prostosti - pripor za zagotovitev obdolženčeve navzočnosti na glavni obravnavi - ukrepi za zagotovitev obdolženčeve navzočnosti
Kazenski postopek, ki je tekel zoper tožnika, je bil končan s sodbo, s katero je bila obtožnica zavrnjena. To bi bila sicer podlaga za odškodninski zahtevek zaradi neutemeljeno odvzete prostosti po 1. točki prvega odstavka 542. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP), če ne bi obstajale okoliščine, zaradi katerih po določbi tretjega odstavka istega člena tožnik nima pravice do povrnitve škode.
Do povrnitve škode nima pravice, kdor je s svojim nedovoljenim ravnanjem povzročil, da mu je bila vzeta prostost.
Ocena sodišča prve stopnje, da je sam povzročil okoliščine, zaradi katerih je bil v kazenskem postopku priprt, je tako utemeljena. Kljub oprostilni sodbi zato do povrnitve morebitno nastale škode zaradi prestanega pripora – ob izostanku elementa protipravnosti – ni upravičen.
poslovna goljufija - preslepitveni namen - premoženjskopravni zahtevek
Bistveno pri tem namreč je, da je preslepitveni namen obtožencu mogoče očitati le v okviru dogovora o ceni prevoza, ki je bil sklenjen njima, ne glede na to, da je oškodovanec kasneje svoj zahtevek za poplačilo (kot je razvidno iz izstavljenega računa na l. št. 6) prilagajal svoji seznanitvi o višini plačila, ki ga je za prevoz obtožencu plačal naročnik, kar smiselno izhaja tudi iz njegovega premoženjskopravnega zahtevka (list. št. 34).
Slednje pomeni, da bo torej v obravnavanem primeru prvo sodišče v primeru, če bo spoznalo obtoženca v vnovičnem sojenju za krivega in če bo na podlagi določb civilnega prava oškodovancu prisodilo tudi premoženjskopravni zahtevek, moralo odločiti tudi o pripadkih priglašenega premoženjskopravnega zahtevka (ki jih oškodovanec tudi uveljavlja), ki morajo biti v sodbenem izreku natančno definirani (nastop zamude glede plačila oziroma zapadlost računa), kar utemeljeno problematizira tudi pritožba.
krivdna odškodninska odgovornost - krivdna odgovornost vzdrževalca - opustitev dolžnega ravnanja - padec na poledeneli površini - padec na poledenelem parkirišču - dolžnost vzdrževanja - neravnine - soprispevek oškodovanca - pazljivost pri hoji - dokazna ocena - vmesna sodba
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je tožnik padel na ledeni ploskvi, ki je nastala kot posledica zastajanja vode v večjem obsegu v neravnini v asfaltu. Ob upoštevanju, da je drugo toženec kot upravljalec parkirišča za zastajanje vode na mestu padca tožnika vedel ali pa bi vsaj moral vedeti, ter dejstvu, da je vidljivost pohodne površine zmanjševala tanka plast novo zapadlega snega, je materialnopravno pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je drugo toženec, ki parkirišča na navedenem mestu, ki je v takšnih zimskih razmerah, kakršne so bile kritičnega dne, predstavljal za hojo nevarnejšo površino, ni posul v večji meri z ustreznim materialom, opustil dolžno ravnanje.
Gotovina, ki jo je obdolženi z bančno kartico pokojnega očeta in s PIN kodo v trenutku dviga dvignil, ni bila več knjižni podatek, temveč otipljiva stvar v rokah obdolženca.
ZIZ člen 3, 55, 55/1, 55/1-7, 169, 169/1, 169/2, 169/3.
izvršba na nepremičnino - predlog dolžnika, naj sodišče dovoli izvršbo na druga sredstva ali na drugo nepremičnino - ugovor zoper sklep o izvršbi - ugovorni razlog, ki preprečuje izvršbo - ugovor nesorazmernosti - dom dolžnika - višina terjatve
Dolžnik lahko v osmih dneh od vročitve sklepa o izvršbi predlaga, naj sodišče dovoli drugo sredstvo izvršbe ali naj opravi izvršbo na drugi nepremičnini, na kar sodišče opozori dolžnika v sklepu o izvršbi. Sodišče takšen predlog vroči upniku, ki se lahko o njem izjavi v nadaljnjih osmih dneh od vročitve, v primeru, ko se upnik izjavi ali ko poteče rok za izjavo, pa sodišče o dolžnikovem predlogu odloči s sklepom. Zoper tak sklep ni pritožbe.
Zatrjevanje očitno podane nesorazmernosti med višino upnikove terjatve in vrednostjo nepremičnine, ki se prodaja v tem postopku in predstavlja dolžničin dom, je treba šteti tudi kot ugovorni razlog, da je izvršba dovoljena na stvari, denarno terjatev ali na druge pravice, ki so izvzete iz izvršbe, oziroma na katerih je možnost izvršbe omejena.
prenos krajevne pristojnosti - pomanjkanje sodnikov - kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost - več oškodovancev - hitrost postopanja sodišča - delegacija iz utemeljenih razlogov
V tej obsežni in zahtevni kazenski zadevi, kjer se obdolžencu očita storitev več kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost, ki naj bi bila storjena na škodo večjega števila mladoletnih oškodovank, naj odloči izkušen sodnik, ki dela na kazenskopravnem področju in ki bo zadevo lahko začel takoj reševati.
Sodišče prve stopnje ni ugotovilo ničnosti prodajnih pogodb. Tožnica ni uspela izkazati, da sta pogodbi navidezni in zato brez pravnega učinka, pa tudi ne nedopustnosti podlage.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00028080
OZ člen 52. ZPP člen 337.
prodaja nepremičnine - oblika pogodbe o prenosu nepremičnin - rok za sklenitev pogodbe - sestavine prodajne pogodbe - kršitev pogodbe - izvenpravdni pobot - rok za plačilo kupnine - nedovoljena pritožbena novota
Ni utemeljena pritožbena navedba, da je rok 10. 10. 2014, ki ga je za plačilo kupnine tožeči stranki postavila tožena stranka, zavezoval tudi tožečo stranko. Ta rok ni bil sporazumno določen med strankama, temveč je bil enostransko postavljen s strani tožene stranke. Za takšno ravnanje tožene stranke pa ni bilo nobene podlage v Pogodbi. Pogodba v drugem odstavku 5. člena določa le, da v kolikor nasprotna stranka po ponujeni ceni demo hiše ne želi prodati, jo mora po enaki ceni kupiti. Kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, Pogodba med strankama ureja le ceno, in ne drugih pogojev nakupa/prodaje demo hiše. Zato je tožeča stranka z zavrnitvijo ponudbe tožene stranke za odkup demo hiše, sprejela le pogodbeno zavezo glede tega, da bo hišo odkupila po enaki ceni, ne pa tudi zaveze plačila kupnine do 10. 10. 2014, ker na takšen pogoj ni pristala.
nadomestitev globe z delom v splošno korist - rok za opravo dela v splošno korist - pravica do izjave
Določba šestega odstavka 202.c člena ZP-1 je namenjena preprečevanju izigravanja instituta nadomestitve plačila globe z delom v splošno korist in je posledica upravičenega pričakovanja, da bo storilec v postopku za nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist. Vendar pa je pri uporabi te določbe oziroma odločanja o tem, ali naj se postopek izvrševanja nalog v splošno korist ustavi, treba upoštevati tudi realne možnosti storilca, da opravi naloge v splošno korist, pri čemer je vsekakor pomembna okoliščina tudi rok, v katerem mora storilec opraviti naloge v splošno korist. Če rok za opravo nalog v splošno korist še ni potekel, ni mogoče trditi, da storilec nalog v splošno korist ni opravil (v celoti).
Ko sodišče presoja, ali naj na podlagi poročila probacijske enote izvrševanje nalog v splošno korist ustavi ali ne, mora ne zgolj natančno preučiti poročilo, temveč tudi storilcu omogočiti, da se izjavi o navedbah v poročilu probacijske enote ali izvajalske organizacije, da bi lahko celovito in popolno ugotovilo dejansko stanje.
načelo vestnosti in poštenja - ravnanje v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja - neposredna škoda - refleksna škoda - škoda zaradi zaupanja - pravica kupca odpraviti napake na stroške prodajalca - izguba pravic - enoletni prekluzivni rok
Bistveni kriterij za razlikovanje škode po drugem in tretjem odstavku 468. člena OZ je povezanost škode oziroma kupčeve dobrine, na kateri je nastala škoda, s kupljeno stvarjo oziroma napako, ki jo bremeni. Škoda zaradi zaupanja predstavlja posredno škodo, ki presega kupljeno stvar, nastane pa v povezavi s samim predmetom pogodbe. Refleksna škoda nasprotno predstavlja škodo, ki se pokaže na dobrinah, ki s predmetom pogodbenega razmerja niso v povezavi oziroma ki nastane izven sfere delovanja oškodovane stranke, vezanega na predmet pogodbe.
sprejem na zdravljenje v psihiatrični bolnišnici v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnih primerih - pogoji za izdajo ukrepa - ogrožanje lastnega zdravja - duševna bolezen - izpolnitev zakonskih pogojev
Ogrožanje lastnega zdravja in življenja zadošča, da so pogoji za pridržanje izpolnjeni.
V skladu z 8. točko tretjega odstavka 355. člena v zvezi s prvim odstavkom 354. člena ZFPPIPP namreč sporni stroški odvetniškega zastopanja stečajnega dolžnika predstavljajo (občasne) stroške stečajnega postopka, ki so nastali po začetku stečajnega postopka, zato bi jih stečajni upravitelj moral zajeti v predračunu stroškov stečajnega postopka (prvi odstavek v zvezi s 3. točko drugega odstavka 356. člena ZFPPIPP) oziroma v njegovi spremembi (tretji odstavek 356. člena ZFPPIPP) ter posledično predlagati sodišču, ki je vodilo stečajni postopek, da takšno spremembo predračuna dovoli. V tej fazi namreč stečajni upravitelj predvidenih pravdnih stroškov (stroškov odvetniškega zastopanja tožnika) še ni dolžan dokazati (z računi), zato odločitev sodišča pomeni le okviren predračun stroškov, upoštevajoč različne možnosti izida pravdnega postopka. Koliko stroškov pa bo nato dejansko izplačanih kot strošek stečajnega postopka pa bo nato odločeno šele s sklepom sodišča v skladu s prvim odstavkom 357. člena ZFPPIPP.
začasna ukinitev stikov - začasen odvzem pravice do stikov - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - spor iz družinskih razmerij - sum spolne zlorabe - nujnost ukrepa - interes otroka - ogroženost otroka - obrazložitev sklepa - postopek za oceno ogroženosti otroka - kontradiktornost postopka - uporaba zakona
Sum spolne zlorabe terja izjemno skrb in ne dopušča sprejema odločitve o nenadzorovanih stikih. To pomeni, da tak sum praviloma terja ukrepanje sodišča z neke vrste začasno odredbo. A vendarle ni mogoče mimo izhodišča, ki ga je v odločbi Up-410/01(8) izpostavilo ustavno sodišče - torej, da imajo začasne odredbe v družinskopravnih zadevah velik neposreden vpliv na končno odločitev, kar lahko močno in trajno prizadene interese obeh staršev in zlasti otroka, zato je treba k njihovemu izdajanju pristopiti restriktivno. Kadar sodišče ugotovi, da je otrok ogrožen, je izdaja začasne odredbe seveda nujna, pa vendarle terja konkretno obrazložitev sodišča o tem, kako je ugotovilo, da je otrok ogrožen. Seveda spolna zloraba in/ali nasilje že sama po sebi predstavljata zelo hudo ogroženost otroka; vprašanje pa je, kdaj je sum spolne zlorabe v konkretnem primeru podan. Samo okoliščina, da spolno zlorabo očita (ali sumi) predlagatelj(ica) postopka (posebej v primeru, ko so bili podobni očitki v preteklosti ovrženi), za zaključek, da obstaja sum spolne zlorabe, še ne zadošča. Še posebej to velja, ko gre za odločanje po tistem, ko je bila kontradiktornost v postopku vzpostavljena in je sodišče že izvedlo nekatere dokaze; drugače bi utegnilo biti ob prvem odločanju o predlogu za izdajo začasne odredbe pred vzpostavitvijo kontradiktornosti. Sodišče prve stopnje bi torej moralo ob odločanju o ugovoru oceniti izvedene dokaze in obrazložiti, kateri od njih so ga prepričali v sprejeti zaključek in zakaj. Takšne obrazložitve v izpodbijanem sklepu ni.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - ničnost - aleatornost pogodbe
Sodišče prve stopnje je namreč moralo presoditi, ali je toženka ob sklenitvi pogodbe lahko vedela, da bo pokojna umrla v tako kratkem času, kar pomeni, da bi korist, ki bi jo lahko prejela po pogodbi, bila nesorazmerna s tem, kar se je zavezala nuditi.
predkupna pravica - rok za vložitev tožbe - prekluzivni subjektivni rok
Določba 512. člena OZ je jasna, predkupni upravičenec lahko zahteva, da se pogodba razveljavi in se stvar pod enakimi pogoji proda njemu v šestih mesecih šteto od dne, od kar je zvedel za prodajno pogodbo.