ZZZDR člen 113, 113/2, 113/2. ZPP člen 247, 247/1, 249, 253, 253/1.
dodelitev otroka v vzgojo, varstvo in preživljanje - primernost staršev - največja otrokova korist - objektivne okoliščine - roditeljska pravica - vprašanja, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj - dokaz z izvedencem - ustno in pisno izvedensko mnenje - nagrada izvedenca - pristranskost izvedenca - izločitev izvedenca
Okoliščina, da sta otroka zaupana v varstvo in vzgojo enemu od staršev, skladno z drugim odstavkom 113. člena ZZZDR pomeni le, da tisti od staršev, ki ima otroka v varstvu in vzgoji, odloča o vprašanjih dnevnega življenja otroka. Medtem ko o vprašanjih, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj, odločata še vedno oba starša sporazumno, v skladu z otrokovo koristjo. Odločitev o vzgoji in varstvu je del izvrševanja roditeljske pravice, vendar je ta pravica širša. Roditeljska pravica pomeni, da morajo starši (torej oba) svojim otrokom omogočiti pogoje za zdravo rast, skladen osebnostni razvoj in usposobitev za samostojno življenje in delo.
Glede na ugotovitev, da sta oba starša sposobna za nadaljnje varstvo in vzgojo otrok, ob tem ko pravdni stranki nista izrazili volje (in tudi nista izkazala kapacitet) za skupno vzgojo in varstvo, se je sodišče prve stopnje pri presoji, komu zaupati otroka, naslonilo na druge okoliščine (koristi otrok), ki jih je opredelilo z izrazom objektivne (kar v kontekstu pomeni neodvisne od zmožnosti staršev).
pravica do povrnitve škode - pravica do odškodnine zaradi neupravičenega pripora - odvzem prostosti - pripor za zagotovitev obdolženčeve navzočnosti na glavni obravnavi - ukrepi za zagotovitev obdolženčeve navzočnosti
Kazenski postopek, ki je tekel zoper tožnika, je bil končan s sodbo, s katero je bila obtožnica zavrnjena. To bi bila sicer podlaga za odškodninski zahtevek zaradi neutemeljeno odvzete prostosti po 1. točki prvega odstavka 542. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP), če ne bi obstajale okoliščine, zaradi katerih po določbi tretjega odstavka istega člena tožnik nima pravice do povrnitve škode.
Do povrnitve škode nima pravice, kdor je s svojim nedovoljenim ravnanjem povzročil, da mu je bila vzeta prostost.
Ocena sodišča prve stopnje, da je sam povzročil okoliščine, zaradi katerih je bil v kazenskem postopku priprt, je tako utemeljena. Kljub oprostilni sodbi zato do povrnitve morebitno nastale škode zaradi prestanega pripora – ob izostanku elementa protipravnosti – ni upravičen.
Svoj dokazni predlog lahko stranka po sami naravi stvari umakne vse do trenutka, ko sodišče začne z njegovim izvajanjem. Ko se ta enkrat začne izvajati, ga ni moč več umakniti, saj v tistem trenutku ne gre več (zgolj) za predlog, ampak za dokaz (dokazno sredstvo), ki se (že) izvaja. Naziranje tožene stranke, da lahko pravdna stranka svoj dokazni predlog tekom postopka kadarkoli umakne seveda drži, a z omejitvijo, da je to možno storiti do trenutka, ko je dokaz izveden oziroma se je pričelo z njegovim izvajanjem. Prav tako gre pritrditi pritožbi, da je moč dokaz z zaslišanjem priče umakniti še na naroku (na katerega je ta pristopila), še preden je bila zaslišana. A toženka ne upošteva, da se je v obravnavani zadevi izvajanje dokaza že začelo s pozivom pričam na podajo izjave v skladu z 236.a členom ZPP.
Neposreden vzrok tožničinega poškodovanja je bil resda padec, do katerega je prišlo, ko je stopila na rob, a je do tega prišlo, ker se je morala prihajajočemu električnemu vozilu (tunti) hitro umakniti, zaradi česar je odskočila, pri tem pa z nogo stopila na rob. Vzročna zveza med nastalo škodo in nevarno stvarjo (električnim vozilom) je bila ustrezno zatrjevana, hkrati pa je tudi podana, saj toženi stranki domneve o njenem obstoju ni uspelo izpodbiti (149. člen OZ).
nesklepčnost tožbe - pogodba o trgovskem zastopanju - pogodba o prevzemu dolga
Nesklepčnost tožbe je podana v primeru, če iz trditev o dejstvih ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka po materialnem pravu. Sodišče torej presoja, ali iz tožbenih navedb po materialnem pravu izhaja pravna posledica, ki jo tožnik uveljavlja s predmetno tožbo. V skladu z 826. členom Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) mora naročitelj vsaj vsake tri mesece izdelati in izročiti zastopniku obračun provizije, do katere je upravičen zastopnik, ločena za vsak mesec posebej. Ta obračun mora vsebovati vse bistvene sestavine, na podlagi katerih je izdan. Glede na slednje je nesporno, da o podatkih glede višine in zapadlosti provizije razpolaga le naročitelj.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00028327
ZP-1 člen 202e, 202e/2.
preklic odložitve izvrševanja prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - udeležba v rehabilitacijskem programu
Storilec je sicer s pravočasno prijavo in predložitvijo dokazila o vključitvi v ustrezen rehabilitacijski program sprva sicer pokazal pripravljenost na izpolnjevanje obveznosti, vendar pa v nadaljevanju pri tem ni bil dosleden, saj kljub prijavi programa dodatnega usposabljanja za varno vožnjo ni pravočasno opravil, o čemer ni nobenega dvoma. Naknadno opravljenega programa dodatnega usposabljanja za varno vožnjo po izteku roka, v katerem bi ga moral opraviti, sodišče ne more upoštevati, ne glede na zgoraj povzeta pojasnila izvajalca programa. Storilec mora izkazati svojo aktivnost v smeri izpolnitve te obveznosti tako, da bi se, v kolikor dejansko ni bil pravočasno vabljen na opravljanje delavnic, sam pozanimal o tem, zakaj vabila še ni prejel in poskrbeti zato, da usposabljanje opravi v določenem roku.
subjektivna in objektivna identiteta tožbenega zahtevka
Tudi pritožbeno sodišče ugotavlja, da med tožbenim zahtevkom v zadevi II P 465/2015, ki teče pred Okrožnim sodiščem v Mariboru in v obravnavani zadevi obstoji subjektivna identiteta, ki se izraža v istovetnosti pravdnih strank in objektivna identiteta, saj gre za vsebinsko enak tožbeni predlog in vsebinsko enaki dejanski podlagi tožbenega zahtevka. Dejstvo, da se tožbena zahtevka razlikujeta po višini, na identiteto zahtevka ne vpliva.
vknjižba prenehanja pravic zaradi smrti oziroma prenehanja imetnika - načelo formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku - listina, ki je podlaga za vknjižbo - smrt imetnika pravice - potrdilo državnega organa - razglasitev pogrešane osebe za mrtvo
V primeru, ko pravica preneha z imetnikovo smrtjo, je glede na izrecno zakonsko določbo izbris mogoče predlagati na podlagi potrdila pristojnega matičnega organa o vpisu smrti v matični register ali pravnomočne sodne odločbe o razglasitvi imetnika za mrtvega (43. člen ZZK-1). Ker predlagateljica zahtevane listine ni priložila, je sodišče ravnalo pravilno, ko je njen predlog zavrglo, ugovor zoper takšno odločitev pa zavrnilo.
oprostitev plačila sodne takse - pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe
Sodišče mora ob presoji glede oprostitve sodne takse upoštevati načelo sorazmernosti in sicer na eni strani zmožnosti stranke, da plača sodno takso in ji je zagotovljeno sodno varstvo ter na drugi strani potrebe države, torej obveznost plačila javnih dajatev.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - poziv na dopolnitev vloge - dopolnitev nepopolne vloge
Učinkovit dostop do sodnega varstva obsega pozitivno obveznost države, da zagotovi učinkovito izvrševanje pravice do sodnega varstva vsakomur ne glede na okoliščine in socialne ovire. Sodne takse ne smejo predstavljati nepremostljivega zadržka za dostop do sodišča. Zato je treba v postopku odločanja o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu sodne takse pri ugotavljanju materialnega položaja stranke slednji dovolj podrobno pojasniti, zakaj je njena vloga nepopolna in na kakšen način naj jo ustrezno dopolni.
obnova postopka - pooblaščenec v pravdnem postopku - izredno pravno sredstvo
Ne glede na to, da je obnovo postopka mogoče predlagati le iz razlogov naštetih v 394. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in v roku 30 dni od dneva glede na okoliščine v posameznih primerih konkretiziranih v 1. do 6. točki prvega odstavka 396. člena ZPP, ter da tem kriterijem za vložitev predloga za obnovo postopka toženec z vlogo, z dne 13. 12. 2018, ni zadostil, pa je bilo njegov predlog potrebno zavreči že zaradi določbe tretjega odstavka 86. člena ZPP, ki določa, da v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi lahko stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik oziroma navedena določba ne velja v primeru, če ima stranka ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit.
ZPP člen 155/2. ZOdv člen 1, 17/1. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (2003) člen 19.
povrnitev pravdnih stroškov - laična stranka - upravičenost pooblaščenca do nagrade - odvetniška tarifa
Pravilno je pritožniku že sodišče prve stopnje pojasnilo, da stroškov ugovora, ki ga je laično sestavil in vložil sam kot stranka (izvršilnega) postopka, ne more uveljavljati skladno z veljavno OT.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00027413
OZ člen 435. ZPP člen 214, 214/2, 337, 337/1, 458, 458/1, 458/5, 495. ZDDV-1 člen 82.
gospodarski spor majhne vrednosti - prodajna pogodba - nastanek obveznosti - temelj terjatve - odgovor na tožbo - domneva o priznanju dejstev - pomanjkljiva trditvena podlaga - nedopustne pritožbene novote
Račun oziroma izstavitev računa ni pogoj za nastanek obveznosti, saj lahko tožeča stranka svoje terjatve uspešno vtožuje tudi brez izstavljenega računa. Bistveno je, da obstoji temelj terjatve oziroma zahtevka.
Tožena stranka se v pritožbi neutemeljeno sklicuje na svoje navedbe v dopisih, ki ju je priložila ugovoru zoper sklep o izvršbi, saj dokazi ne morejo nadomeščati pomanjkljive trditvene podlage. V pritožbi povzete navedbe iz teh dopisov pa predstavljajo nedopustne pritožbene novote
ZIZ-UPB4 člen 191, 191/2, 197, 197/2. ZDDV-1 člen 94, 94/1, 94/7. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (2006) člen 130, 130/2.
oprostitev položitve kupnine - prodaja dolžnikove nepremičnine na javni dražbi - kupec, edini upnik - vrsta davka - davek na dodano vrednost (DDV) - davek na promet nepremičnin - priglasitev terjatve v izvršilnem postopku - poplačilo terjatev upnikom
Izvršilno sodišče je pri prodaji nepremičnine v izvršbi dolžno poskrbeti, da se iz kupnine, dosežene s prodajo nepremičnine, poplača tudi davek na dodano vrednost oz. davek na promet nepremičnin, in sicer ne glede na to, ali je terjatev iz tega naslova do razdelitvenega naroka priglašena ali ne (drugi odstavek 197. člena ZIZ). Smiselno enako velja tudi v primeru, ko sodišče odloča o upnikovem predlogu za oprostitev plačila kupnine. Upnik, ki je edini kupec, je namreč lahko oproščen plačila kupnine le do višine zneska, ki bi mu pripadal po sklepu o poplačilu (drugi odstavek 191. člena ZIZ). Izvršilno sodišče mora zato že v tej fazi postopka, zaradi pravilnega upoštevanja vrste in višine davka pri prodaji nepremičnine, ugotoviti vsa dejstva o vrsti prodane nepremičnine, davčnemu statusu udeležencev pri prodaji ter vrsti obdavčljive transakcije.
stranska intervencija - stranska intervencija v pravdi - predlog za dopustitev stranske intervencije - intervencijski interes - stopnja verjetnosti
Predpostavka stranske intervencije je poseben intervencijski interes, ki je podan, kadar je intervenient z eno izmed strank v materialnopravnem razmerju, tako da utegne sodba neposredno ali posredno vplivati na njegov pravni položaj. Vsebino njune soodvisnosti pa določa materialno pravo. V konkretnem primeru je zatrjevana podlaga soodvisnosti oziroma razmerja pogodbena. Iz trditvene podlage ter predložene listinske dokumentacije pa ne izhaja, da bi A. d.d. v zvezi s konkretno predmetno zadevo imela kakršnekoli obveznosti do katere izmed pravdnih strank, če tožena stranka v predmetnem postopku ne uspe.
Intervenient se pridruži eni pravdni stranki bodisi na lastno pobudo, bodisi, ker ga glavna stranka obvesti o pravdi in pozove, da naj ji v pravdi pomaga. V vstopni izjavi mora intervenient izkazati svoje intervencijski interes, ga obrazložiti ter s stopnjo verjetnosti tudi izkazati. Pojasniti mora, na kakšen način je s stranko v materialnopravnem razmerju, kako bo odločitev v konkretnem postopku vplivala na njegov pravni položaj in navedeno s stopnjo verjetnosti tudi dokazati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00029055
OZ člen 270. ZDen člen 72, 72/2.
nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe premoženja - nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe denacionaliranega premoženja - vrnitev denacionaliziranega premoženja - izguba koristi - prenehanje obveznosti z izpolnitvijo - pasivna legitimacija Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (sklada) - zastaranje - pritožbena obravnava - zaslišanje izvedenca - posekan les - posek gozda - nečista denarna terjatev
Ker se sodišče prve stopnje o vseh pripombah, ki jih je podal toženec, ni izjasnilo, v pritožbi zatrjevane kršitve določb postopka pa lahko odpravi sodišče druge stopnje in je bilo po oceni sodišča druge stopnje pomanjkljivosti mogoče odpraviti z novim zaslišanjem že postavljenega izvedenca, je sodišče druge stopnje zaradi odprave zatrjevanih kršitev določb postopka razpisalo glavno obravnavo in na njej izvedenca dr. M. Š., ki je opravil pretežni del dela, ponovno zaslišalo.
Za določitev nadomestila po drugem odstavku 72. člena ZDen je pomembno, kakšne donose ( prihodke in s tem povezane stroške) za vrnjeno premoženje bi imel upravičenec denacionalizacijskega postopka (tožnica), ne pa toženec kot zavezanec oziroma kdorkoli tretji.
spor majhne vrednosti - trditvena podlaga - navedbe v tožbi - trditveno in dokazno breme - sklepčnost tožbe - predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine - zahteva za izvedbo naroka
Sklepčnost tožbe se presoja izključno na podlagi trditev, ki jih v tožbi navede tožeča stranka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00027707
OZ člen 46, 46/1, 46/2, 49, 49/1, 95, 95/1, 104, 104/1, 111, 111/2, 111/4, 111/5, 193, 239, 243, 243/1, 243/2. ZPP člen 214, 214/2.
pogodba o prodaji nepremičnin - izpolnitev pogodbene obveznosti - plačilo kupnine - pravočasna izpolnitev kot bistvena sestavina pogodbe - prenehanje pogodbe - pravno razmerje - razveza pogodbe - posledice razvezane pogodbe - reparacija - razlog za prenehanje pogodbe - odpadla pravna podlaga izpolnitve - vrnitveni zahtevek - povračilni zahtevek - tek zakonskih zamudnih obresti - začetek teka zakonskih zamudnih obresti - pošteni pridobitelj - trditveno in dokazno breme - pravica do povrnitve škode - pogodbena odškodninska obveznost - poslovna odškodninska obveznost - kršitev pogodbe - prevara - zmota - običajna potrebna skrbnost kupca - namembnost nepremičnine - oglas - napake volje - načelo popolne odškodnine - pozitivni pogodbeni interes - tipični interes - predvidljiva škoda - pobot - pobotni ugovor - zmanjšanje premoženja - izgubljena korist - provizija za nepremičninsko posredovanje
Začetek teka zakonskih zamudnih obresti kot civilne kazni za zamudo z izpolnitvijo, ne pa kot odmene za uporabo tujega denarja, se veže na trenutek, ko je prejemnik denarnega zneska postal nepošten (193. člen OZ). Pošteni pridobitelj pa dolguje zamudne obresti šele od vložitve zahtevka za vračilo.
Tožnikoma je mogoče očitati najmanj to, da pri sklepanju pogodbe nista ravnala s skrbnostjo povprečnega človeka. Njunega zatrjevanega pričakovanja, vezanega na nakup treh stanovanjskih objektov namreč nista nikomur izrecno izrazila, ne toženki niti njeni nepremičninski posrednici, pa tudi ne svojemu nepremičninskemu posredniku, več mesecev pred sklenitvijo pogodbe pa sta, oziroma njun nepremičninski posrednik, razpolagala z dokumentacijo (gradbenim dovoljenjem in cenitvenim poročilom), iz katere je namembnost nepremičnin jasno razvidna.
Povprečno oziroma običajno skrben človek, ki mu je posredovana vsa potrebna dokumentacija o nepremičnini, iz katere jasno izhaja njena namembnost, se ne more zanašati na navedbe oglasa, katerega namen je zbuditi pozornost potencialnih kupcev. Enako velja tudi za idejni predlog opreme objektov.
Uveljavljani znesek odškodnine v višini 40.000 EUR predstavlja zmanjšanje premoženja oziroma izgubljeno korist, ki je bila po trditvah toženke izgubljena zaradi kršitve pogodbe tožnikov. Izhaja iz dejanskih (atipičnih) okoliščin, ki bi morale biti tožnikoma znane, da bi lahko iz njih izhajajočo se škodo šteli za predvidljivo. Trditveno in dokazno breme za dejstvo, da za posebne okoliščine ni vedel, pa je na kršitelju pogodbe. Tožnika kot kršitelja pogodbe tega trditvenega in dokaznega bremena nista izpolnila, saj v prvostopenjskem postopku nepredvidljivosti te škode nista niti zatrjevala, zato sta odgovorna tudi za to škodo.
upoštevanje prepozne pritožbe - izročitev dela zapuščine - dediščinska tožba
Temeljnih načel zemljiškoknjižnega postopka (načelo pravnega prednika, publicitetni učinki vpisov) ni mogoče prezreti, ne glede na to, da se zakoniti zastopnik države, v korist katere je bil leta 2015 sklep o dedovanju izdan, po štirih letih z razveljavitvijo odločbe strinja. Primer, kot je obravnavani, izrecno ureja tretji odstavek 130. člena ZD, ki določa, da ima dedič, ki se zglasi potem, ko je bila zapuščina izročena državi, pravico zahtevati, naj se mu zapuščina oziroma njen pripadajoči del izroči.
podaljšanje sodnih rokov - prekluziven rok - instruktivni rok - rok za dopolnitev tožbe
Strinjati se je sicer s tožnikovo navedbo, da je strankina pravica do izjave nujen pogoj za materialnopravno pravilno sodno odločitev, vendar v zakonu predvidena podaljšljivost roka ne pomeni, da sodni rok za opravo procesnega dejanja stranke ni prekluzivne narave. Če bi bil ta rok le instruktiven, potem določba 110. člena ZPP ne bi imela pomena.
URS člen 19, 19/1, 35, 51. ZDZdr člen 39, 39/1, 47, 47/3, 64.
sprejem na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve - omejitev pravice do prisotnosti pri izvajanju dokazov - hujše ogrožanje lastnega zdravja - blodnjavost - duševna motnja - poseg v ustavne pravice posameznika
Ker zadržana oseba zaradi duševne bolezni ne more izraziti prave volje glede (zavrnitve) zdravljenja, je v teh izjemnih primerih dano sodišču pooblastilo, da zavaruje te njene ustavne in zakonske pravice, s tem, da presodi, ali so v konkretnem primeru izpolnjeni zakonski pogoji, zaradi katerih je poseg v osebnostne pravice take osebe izjemoma dopusten, ker je tak poseg v njeno korist.