Sodišče prve stopnje ni ugotovilo ničnosti prodajnih pogodb. Tožnica ni uspela izkazati, da sta pogodbi navidezni in zato brez pravnega učinka, pa tudi ne nedopustnosti podlage.
plačilo sodne takse - nasprotna tožba - oprostitev plačila sodne takse - pravdna stranka - zavezanec za plačilo sodne takse - pomota v označbi dolžnika
A. st. ni stranka te pravde, zato tudi ni dolžan plačati sodne takse za nasprotno tožbo. Sodišče prve stopnje torej ni imelo nobene podlage za odločanje o njegovi taksni obveznosti.
dodatni sklep o dedovanju - dedni dogovor - izpodbijanje dednega dogovora - značaj sodne poravnave - tožba na razveljavitev sodne poravnave
V obravnavanem primeru ni bila sklenjena klasična pogodba civilnega prava temveč dedni dogovor v zapuščinskem postopku, ki pa se po uveljavljeni sodni praksi lahko izpodbija le po pravilih za izpodbijanje sodne poravnave. Dedni dogovor v zapuščinskem postopku, v katerem je bil izdan, ni moč izpodbijati.
pravica do povrnitve škode - pravica do odškodnine zaradi neupravičenega pripora - odvzem prostosti - pripor za zagotovitev obdolženčeve navzočnosti na glavni obravnavi - ukrepi za zagotovitev obdolženčeve navzočnosti
Kazenski postopek, ki je tekel zoper tožnika, je bil končan s sodbo, s katero je bila obtožnica zavrnjena. To bi bila sicer podlaga za odškodninski zahtevek zaradi neutemeljeno odvzete prostosti po 1. točki prvega odstavka 542. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP), če ne bi obstajale okoliščine, zaradi katerih po določbi tretjega odstavka istega člena tožnik nima pravice do povrnitve škode.
Do povrnitve škode nima pravice, kdor je s svojim nedovoljenim ravnanjem povzročil, da mu je bila vzeta prostost.
Ocena sodišča prve stopnje, da je sam povzročil okoliščine, zaradi katerih je bil v kazenskem postopku priprt, je tako utemeljena. Kljub oprostilni sodbi zato do povrnitve morebitno nastale škode zaradi prestanega pripora – ob izostanku elementa protipravnosti – ni upravičen.
poslovna goljufija - preslepitveni namen - premoženjskopravni zahtevek
Bistveno pri tem namreč je, da je preslepitveni namen obtožencu mogoče očitati le v okviru dogovora o ceni prevoza, ki je bil sklenjen njima, ne glede na to, da je oškodovanec kasneje svoj zahtevek za poplačilo (kot je razvidno iz izstavljenega računa na l. št. 6) prilagajal svoji seznanitvi o višini plačila, ki ga je za prevoz obtožencu plačal naročnik, kar smiselno izhaja tudi iz njegovega premoženjskopravnega zahtevka (list. št. 34).
Slednje pomeni, da bo torej v obravnavanem primeru prvo sodišče v primeru, če bo spoznalo obtoženca v vnovičnem sojenju za krivega in če bo na podlagi določb civilnega prava oškodovancu prisodilo tudi premoženjskopravni zahtevek, moralo odločiti tudi o pripadkih priglašenega premoženjskopravnega zahtevka (ki jih oškodovanec tudi uveljavlja), ki morajo biti v sodbenem izreku natančno definirani (nastop zamude glede plačila oziroma zapadlost računa), kar utemeljeno problematizira tudi pritožba.
sklep o začetku postopka osebnega stečaja - vročanje pisanj pooblaščencu - naznanitev preklica pooblastila sodišču
Ne drži pritožbena trditev, da je pritožnik dne 8.7.2019 sodišče prve stopnje seznanil s tem, da je svojemu odvetniku preklical pooblastilo. Kadar ima stranka pooblaščenca, se pisanja vročajo njemu (prvi odstavek 137. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP). Stranka lahko pooblastilo kadarkoli prekliče, preklic pooblastila pa mora naznaniti sodišču, pred katerim teče postopek (99. člen ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP). Dokler sodišče o preklicu ni obveščeno, pisanja vroča dotedanjemu pooblaščencu stranke. V vlogi (p.d. 18) z dne 8.7.2019, ki je bila oddana priporočeno na pošto 10.7.2019, sodišče pa jo je prejelo 11.7.2019, dolžnik sodišče prve stopnje obvešča, da je preklical pooblastilo svojemu odvetniku. Preklic pooblastila za sodišče učinkuje šele, ko je o preklicu obveščeno (sklepa VSL I Cpg 151/2016 in I Cpg 274/2005). Ker je sodišče poslalo sklep o začetku stečajnega postopka dolžnikovemu pooblaščencu na dan izdaje izpodbijanega sklepa (9.7.2019), dolžnik pa je sodišče o preklicu pooblastila obvestil po navedenem datumu, višje sodišče ugotavlja, da je bil izpodbijani sklep dolžniku (po njegovem pooblaščencu) pravilno vročen, saj je bil preklic pooblastila sodišču naznanjen šele, ko je bil sklep pooblaščencu že poslan (in vročen). Iz pritožbe pa izhaja tudi, da je pritožnika s prejemom sklepa seznanil njegov pooblaščenec.
ZIZ člen 3, 55, 55/1, 55/1-7, 169, 169/1, 169/2, 169/3.
izvršba na nepremičnino - predlog dolžnika, naj sodišče dovoli izvršbo na druga sredstva ali na drugo nepremičnino - ugovor zoper sklep o izvršbi - ugovorni razlog, ki preprečuje izvršbo - ugovor nesorazmernosti - dom dolžnika - višina terjatve
Dolžnik lahko v osmih dneh od vročitve sklepa o izvršbi predlaga, naj sodišče dovoli drugo sredstvo izvršbe ali naj opravi izvršbo na drugi nepremičnini, na kar sodišče opozori dolžnika v sklepu o izvršbi. Sodišče takšen predlog vroči upniku, ki se lahko o njem izjavi v nadaljnjih osmih dneh od vročitve, v primeru, ko se upnik izjavi ali ko poteče rok za izjavo, pa sodišče o dolžnikovem predlogu odloči s sklepom. Zoper tak sklep ni pritožbe.
Zatrjevanje očitno podane nesorazmernosti med višino upnikove terjatve in vrednostjo nepremičnine, ki se prodaja v tem postopku in predstavlja dolžničin dom, je treba šteti tudi kot ugovorni razlog, da je izvršba dovoljena na stvari, denarno terjatev ali na druge pravice, ki so izvzete iz izvršbe, oziroma na katerih je možnost izvršbe omejena.
oprostitev plačila sodne takse - pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe
Sodišče mora ob presoji glede oprostitve sodne takse upoštevati načelo sorazmernosti in sicer na eni strani zmožnosti stranke, da plača sodno takso in ji je zagotovljeno sodno varstvo ter na drugi strani potrebe države, torej obveznost plačila javnih dajatev.
ZPP člen 155/2. ZOdv člen 1, 17/1. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (2003) člen 19.
povrnitev pravdnih stroškov - laična stranka - upravičenost pooblaščenca do nagrade - odvetniška tarifa
Pravilno je pritožniku že sodišče prve stopnje pojasnilo, da stroškov ugovora, ki ga je laično sestavil in vložil sam kot stranka (izvršilnega) postopka, ne more uveljavljati skladno z veljavno OT.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - poziv na dopolnitev vloge - dopolnitev nepopolne vloge
Učinkovit dostop do sodnega varstva obsega pozitivno obveznost države, da zagotovi učinkovito izvrševanje pravice do sodnega varstva vsakomur ne glede na okoliščine in socialne ovire. Sodne takse ne smejo predstavljati nepremostljivega zadržka za dostop do sodišča. Zato je treba v postopku odločanja o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu sodne takse pri ugotavljanju materialnega položaja stranke slednji dovolj podrobno pojasniti, zakaj je njena vloga nepopolna in na kakšen način naj jo ustrezno dopolni.
obnova postopka - pooblaščenec v pravdnem postopku - izredno pravno sredstvo
Ne glede na to, da je obnovo postopka mogoče predlagati le iz razlogov naštetih v 394. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in v roku 30 dni od dneva glede na okoliščine v posameznih primerih konkretiziranih v 1. do 6. točki prvega odstavka 396. člena ZPP, ter da tem kriterijem za vložitev predloga za obnovo postopka toženec z vlogo, z dne 13. 12. 2018, ni zadostil, pa je bilo njegov predlog potrebno zavreči že zaradi določbe tretjega odstavka 86. člena ZPP, ki določa, da v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi lahko stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik oziroma navedena določba ne velja v primeru, če ima stranka ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00027413
OZ člen 435. ZPP člen 214, 214/2, 337, 337/1, 458, 458/1, 458/5, 495. ZDDV-1 člen 82.
gospodarski spor majhne vrednosti - prodajna pogodba - nastanek obveznosti - temelj terjatve - odgovor na tožbo - domneva o priznanju dejstev - pomanjkljiva trditvena podlaga - nedopustne pritožbene novote
Račun oziroma izstavitev računa ni pogoj za nastanek obveznosti, saj lahko tožeča stranka svoje terjatve uspešno vtožuje tudi brez izstavljenega računa. Bistveno je, da obstoji temelj terjatve oziroma zahtevka.
Tožena stranka se v pritožbi neutemeljeno sklicuje na svoje navedbe v dopisih, ki ju je priložila ugovoru zoper sklep o izvršbi, saj dokazi ne morejo nadomeščati pomanjkljive trditvene podlage. V pritožbi povzete navedbe iz teh dopisov pa predstavljajo nedopustne pritožbene novote
ZIZ-UPB4 člen 191, 191/2, 197, 197/2. ZDDV-1 člen 94, 94/1, 94/7. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (2006) člen 130, 130/2.
oprostitev položitve kupnine - prodaja dolžnikove nepremičnine na javni dražbi - kupec, edini upnik - vrsta davka - davek na dodano vrednost (DDV) - davek na promet nepremičnin - priglasitev terjatve v izvršilnem postopku - poplačilo terjatev upnikom
Izvršilno sodišče je pri prodaji nepremičnine v izvršbi dolžno poskrbeti, da se iz kupnine, dosežene s prodajo nepremičnine, poplača tudi davek na dodano vrednost oz. davek na promet nepremičnin, in sicer ne glede na to, ali je terjatev iz tega naslova do razdelitvenega naroka priglašena ali ne (drugi odstavek 197. člena ZIZ). Smiselno enako velja tudi v primeru, ko sodišče odloča o upnikovem predlogu za oprostitev plačila kupnine. Upnik, ki je edini kupec, je namreč lahko oproščen plačila kupnine le do višine zneska, ki bi mu pripadal po sklepu o poplačilu (drugi odstavek 191. člena ZIZ). Izvršilno sodišče mora zato že v tej fazi postopka, zaradi pravilnega upoštevanja vrste in višine davka pri prodaji nepremičnine, ugotoviti vsa dejstva o vrsti prodane nepremičnine, davčnemu statusu udeležencev pri prodaji ter vrsti obdavčljive transakcije.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00027707
OZ člen 46, 46/1, 46/2, 49, 49/1, 95, 95/1, 104, 104/1, 111, 111/2, 111/4, 111/5, 193, 239, 243, 243/1, 243/2. ZPP člen 214, 214/2.
pogodba o prodaji nepremičnin - izpolnitev pogodbene obveznosti - plačilo kupnine - pravočasna izpolnitev kot bistvena sestavina pogodbe - prenehanje pogodbe - pravno razmerje - razveza pogodbe - posledice razvezane pogodbe - reparacija - razlog za prenehanje pogodbe - odpadla pravna podlaga izpolnitve - vrnitveni zahtevek - povračilni zahtevek - tek zakonskih zamudnih obresti - začetek teka zakonskih zamudnih obresti - pošteni pridobitelj - trditveno in dokazno breme - pravica do povrnitve škode - pogodbena odškodninska obveznost - poslovna odškodninska obveznost - kršitev pogodbe - prevara - zmota - običajna potrebna skrbnost kupca - namembnost nepremičnine - oglas - napake volje - načelo popolne odškodnine - pozitivni pogodbeni interes - tipični interes - predvidljiva škoda - pobot - pobotni ugovor - zmanjšanje premoženja - izgubljena korist - provizija za nepremičninsko posredovanje
Začetek teka zakonskih zamudnih obresti kot civilne kazni za zamudo z izpolnitvijo, ne pa kot odmene za uporabo tujega denarja, se veže na trenutek, ko je prejemnik denarnega zneska postal nepošten (193. člen OZ). Pošteni pridobitelj pa dolguje zamudne obresti šele od vložitve zahtevka za vračilo.
Tožnikoma je mogoče očitati najmanj to, da pri sklepanju pogodbe nista ravnala s skrbnostjo povprečnega človeka. Njunega zatrjevanega pričakovanja, vezanega na nakup treh stanovanjskih objektov namreč nista nikomur izrecno izrazila, ne toženki niti njeni nepremičninski posrednici, pa tudi ne svojemu nepremičninskemu posredniku, več mesecev pred sklenitvijo pogodbe pa sta, oziroma njun nepremičninski posrednik, razpolagala z dokumentacijo (gradbenim dovoljenjem in cenitvenim poročilom), iz katere je namembnost nepremičnin jasno razvidna.
Povprečno oziroma običajno skrben človek, ki mu je posredovana vsa potrebna dokumentacija o nepremičnini, iz katere jasno izhaja njena namembnost, se ne more zanašati na navedbe oglasa, katerega namen je zbuditi pozornost potencialnih kupcev. Enako velja tudi za idejni predlog opreme objektov.
Uveljavljani znesek odškodnine v višini 40.000 EUR predstavlja zmanjšanje premoženja oziroma izgubljeno korist, ki je bila po trditvah toženke izgubljena zaradi kršitve pogodbe tožnikov. Izhaja iz dejanskih (atipičnih) okoliščin, ki bi morale biti tožnikoma znane, da bi lahko iz njih izhajajočo se škodo šteli za predvidljivo. Trditveno in dokazno breme za dejstvo, da za posebne okoliščine ni vedel, pa je na kršitelju pogodbe. Tožnika kot kršitelja pogodbe tega trditvenega in dokaznega bremena nista izpolnila, saj v prvostopenjskem postopku nepredvidljivosti te škode nista niti zatrjevala, zato sta odgovorna tudi za to škodo.
URS člen 19, 19/1, 35, 51. ZDZdr člen 39, 39/1, 47, 47/3, 64.
sprejem na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve - omejitev pravice do prisotnosti pri izvajanju dokazov - hujše ogrožanje lastnega zdravja - blodnjavost - duševna motnja - poseg v ustavne pravice posameznika
Ker zadržana oseba zaradi duševne bolezni ne more izraziti prave volje glede (zavrnitve) zdravljenja, je v teh izjemnih primerih dano sodišču pooblastilo, da zavaruje te njene ustavne in zakonske pravice, s tem, da presodi, ali so v konkretnem primeru izpolnjeni zakonski pogoji, zaradi katerih je poseg v osebnostne pravice take osebe izjemoma dopusten, ker je tak poseg v njeno korist.
spor majhne vrednosti - trditvena podlaga - navedbe v tožbi - trditveno in dokazno breme - sklepčnost tožbe - predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine - zahteva za izvedbo naroka
Sklepčnost tožbe se presoja izključno na podlagi trditev, ki jih v tožbi navede tožeča stranka.
podaljšanje sodnih rokov - prekluziven rok - instruktivni rok - rok za dopolnitev tožbe
Strinjati se je sicer s tožnikovo navedbo, da je strankina pravica do izjave nujen pogoj za materialnopravno pravilno sodno odločitev, vendar v zakonu predvidena podaljšljivost roka ne pomeni, da sodni rok za opravo procesnega dejanja stranke ni prekluzivne narave. Če bi bil ta rok le instruktiven, potem določba 110. člena ZPP ne bi imela pomena.
stranska intervencija - stranska intervencija v pravdi - predlog za dopustitev stranske intervencije - intervencijski interes - stopnja verjetnosti
Predpostavka stranske intervencije je poseben intervencijski interes, ki je podan, kadar je intervenient z eno izmed strank v materialnopravnem razmerju, tako da utegne sodba neposredno ali posredno vplivati na njegov pravni položaj. Vsebino njune soodvisnosti pa določa materialno pravo. V konkretnem primeru je zatrjevana podlaga soodvisnosti oziroma razmerja pogodbena. Iz trditvene podlage ter predložene listinske dokumentacije pa ne izhaja, da bi A. d.d. v zvezi s konkretno predmetno zadevo imela kakršnekoli obveznosti do katere izmed pravdnih strank, če tožena stranka v predmetnem postopku ne uspe.
Intervenient se pridruži eni pravdni stranki bodisi na lastno pobudo, bodisi, ker ga glavna stranka obvesti o pravdi in pozove, da naj ji v pravdi pomaga. V vstopni izjavi mora intervenient izkazati svoje intervencijski interes, ga obrazložiti ter s stopnjo verjetnosti tudi izkazati. Pojasniti mora, na kakšen način je s stranko v materialnopravnem razmerju, kako bo odločitev v konkretnem postopku vplivala na njegov pravni položaj in navedeno s stopnjo verjetnosti tudi dokazati.
upoštevanje prepozne pritožbe - izročitev dela zapuščine - dediščinska tožba
Temeljnih načel zemljiškoknjižnega postopka (načelo pravnega prednika, publicitetni učinki vpisov) ni mogoče prezreti, ne glede na to, da se zakoniti zastopnik države, v korist katere je bil leta 2015 sklep o dedovanju izdan, po štirih letih z razveljavitvijo odločbe strinja. Primer, kot je obravnavani, izrecno ureja tretji odstavek 130. člena ZD, ki določa, da ima dedič, ki se zglasi potem, ko je bila zapuščina izročena državi, pravico zahtevati, naj se mu zapuščina oziroma njen pripadajoči del izroči.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00029055
OZ člen 270. ZDen člen 72, 72/2.
nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe premoženja - nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe denacionaliranega premoženja - vrnitev denacionaliziranega premoženja - izguba koristi - prenehanje obveznosti z izpolnitvijo - pasivna legitimacija Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (sklada) - zastaranje - pritožbena obravnava - zaslišanje izvedenca - posekan les - posek gozda - nečista denarna terjatev
Ker se sodišče prve stopnje o vseh pripombah, ki jih je podal toženec, ni izjasnilo, v pritožbi zatrjevane kršitve določb postopka pa lahko odpravi sodišče druge stopnje in je bilo po oceni sodišča druge stopnje pomanjkljivosti mogoče odpraviti z novim zaslišanjem že postavljenega izvedenca, je sodišče druge stopnje zaradi odprave zatrjevanih kršitev določb postopka razpisalo glavno obravnavo in na njej izvedenca dr. M. Š., ki je opravil pretežni del dela, ponovno zaslišalo.
Za določitev nadomestila po drugem odstavku 72. člena ZDen je pomembno, kakšne donose ( prihodke in s tem povezane stroške) za vrnjeno premoženje bi imel upravičenec denacionalizacijskega postopka (tožnica), ne pa toženec kot zavezanec oziroma kdorkoli tretji.